Tako družbe kot samostojni podjetniki posamezniki iz primorsko-notranjske regije so lani poslovali uspešno. Družbe so leto zaključile z neto čistim dobičkom v višini 88 milijonov 583 tisoč evrov, neto podjetnikov dohodek pa je bil 12 milijonov 873 tisoč evrov, je povedala vodja izpostave Ajpesa v Postojni Larisa Benassi.
Neto čisti dobiček družb je bil dva odstotka manjši kot leta 2022. S tem se je regija na državni ravni uvrstila na predzadnje mesto, tja jo postavlja tudi neto dodana vrednost. V regiji je bilo lani novoustanovljenih 47 družb in izbrisanih 42, podatke iz letnih poročil za leto 2023 je Ajpesovi izpostavi predložilo 1.171 družb.
923 ali 79 odstotkov družb spadalo med mikro, 210 ali 18 odstotkov med majhne, 28 ali 2 odstotka med srednje in 10 ali 1 odstotek med velike družbe. Kar 42 odstotkov vsega neto čistega dobička regije si ustvarile srednje družbe. Omeniti velja tudi majhne družbe, ki so ustvarile 25 % vsega dobička in prav toliko neto dodane vrednosti kot srednje družbe ali 31 odstotkov, ter so zaposlovale več kot tretjino vseh delavcev. Teh je bilo lani 9.042.
Prednjačijo predelovalne dejavnosti
Skoraj 72 odstotkov ali 840 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 101 milijon evrov čistega dobička, največ na področju predelovalnih dejavnosti, še posebej pri proizvodnji izdelkov iz gume in plastike, obdelavi in predelavi lesa, izdelkov iz lesa ter proizvodnji kovinskih izdelkov.
Na drugi strani pa je 307 ali 26 % družb zabeležilo 12 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za kar 3 krat. 55 odstotkov čiste izgube v letu 2023 je bilo na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 7 milijonov evrov. Sledijo družbe s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, s skupaj 2 milijoni evrov oziroma 17 odstotnim deležem
Največ prodajo na trgih EU
Čisti dobiček nad pol milijona evrov je zabeležilo 34 družb, skupaj 69 milijonov evrov ali 69 odstotnim čistega dobička družb. Čisto izgubo, večjo od 500.000 evrov so ugotovile 3 družbe, za 7 milijonov evrov, kar predstavlja 56 odstotkov ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička. Družbe so polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarile na tujem trgu, največ na trgih Evropske unije. Gospodarstvo v regiji je s 14 odstotki dolgoročno manj zadolženo kot republiško.
Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2023 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 43 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 20 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 17 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2023 zabeležile vse občine, razen družb občine Loška dolina , ki so ustvarile 2 milijona evrov izgube. Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 169 milijonov evrov.
Še vedno nižje plače
Povprečna mesečna bruto plača 1.955 evrov in za 12 odstotkov zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.218 evrov. Nižja od državnega povprečja je tudi povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji, ta je znašala 1.443 evrov. Podjetniki so v letu 2023 zaposlovali 966 delavcev, njihovo število pomeni le 10 odstotkov delavcev zaposlenih v gospodarstvu regije. Njihov neto dohodek je dosegel 12,9 milijona evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2022 izboljšali za 24 odstotkov.
V primerjavi z letom pred tem je leta manj občanov odprlo status samostojnega podjetnika, izbrisov pa je bilo več, kar pomeni, da se gospodarska rast umirja. Podatke iz letnih poročil za leto 2023 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.389 podjetnikov. 1.370 jih je sodilo med mikro podjetnike, 19 ali odstotek pa med majhne. Največ neto podjetnikovega dohodka ali 65 odstotkov vsega so ustvarili podjetniki, ki zaposlujejo najmanj delavcev in sicer poleg nosilca dejavnosti še do 1 zaposlenega. Več kot polovica samostojnih podjetnikov v regiji ima sicer prijavljeno samo popoldansko dejavnost, kar pomeni, da so redno zaposleni drugje.
Najbolj živahno na Postojnskem
Podjetniki v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2023 izkazali 103 milijone evrov sredstev, ustvarili so 156 milijonov evrov prihodkov in 143 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov kot tudi odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Z vidika občin pa največ prihodkov in odhodkov izkazujejo podjetniki iz občine Postojna, ti so s 4,5 milijoni evrov prehiteli podjetnike občine Ilirska Bistrica, ki so ustvarili 2,8 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. Vse občine so poslovale pozitivno.
Tako po številu podjetnikov kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto podjetnikovem dohodku zaseda na republiški ravni predzadnje 11. mesto z 2,5 odstotnim deležem.
