Nekateri najvidnejši predstavniki slovenskega jazzovskega mainstreama srednje generacije, ki so člani Big Banda RTV Slovenija, profesorji na različnih šolah ali pa izvrstni solisti, bodo nastopili na postojnskem Titovem trgu. Gre za nekdanji hišni band kultnega ljubljanskega kluba Prulček.
Pred koncertom smo se pogovarjali s kontrabasistom Nikolo Matošićem, ki je povedal, da Nonet Kumovi v Postojno prihaja z avtorskimi kompozicijami. To bo edina priložnost, da zasedbo slišite v tem poletju, glasbeniki imajo naslednji skupni koncert šele jeseni. Zakaj pa so si nadeli ime ‘Kumovi’? Poslušaj v prispevku.

Pri Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so na Krakovskem nasipu pripravili razstavo Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki je na ogled do konca julija, zajema izbor iz zbirke preko 500 razglednic enega najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev. Razglednice z zgodovinskimi in znanimi božično-novoletnimi motivi, ki so jih pridobili leta 2023, so povečane.

V muzeju so zapisali, da so med razstavljenimi deli najstarejša znana razglednica iz leta 1903, serija Vojska v slikah ter deklaracijske in plebiscitne razglednice, ki so služile kot propagandno orodje v podporo Majniški deklaraciji in priključitvi avstrijske Koroške Jugoslaviji. Predstavljajo tudi Gasparijeve najbolj znane božično-novoletne in velikonočne motive, prizore iz življenjskega kroga, kot sta krst in poroka, tipizirane in idealizirane prizore iz vsakdanjega življenja ter podobe slovenskih Marij.

Posebno pozornost so namenili tudi stereotipiziranim “narodnim nošam” oziroma pripadnostnim kostumom, ki so ključna sestavina njegove motivike.

Razstava, katere avtorji so Miha Špiček, Blaž Verbič in Bojana Rogelj Škafar, prinaša vpogled v ustvarjalni svet Gasparija (1883-1980), ki je 20 let kot risar in restavrator deloval v SEM in bil v stalnem stiku z etnografsko tematiko, ki je zaznamovala tako njegov slikarski opus kot tudi razglednice. Gre za zbirko razglednic zbiralca Marjana Marinška, ki velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših.

Maksim Gaspari se je leta 1883  rodil v Selščku pri Cerknici. Leta 2023, ob 140. obletnici slikarjeve smrti, je Občina Cerknica obeleževala Gasparijevo leto.

Foto: Maja Kocjan, SEM 

 V organizaciji Turističnega društva Postojna bo ob soorganizaciji Občine Postojna in družbe Postojnska jama to nedeljo med 9. in 23. uro v Parku Postojnske jame  Furmanski praznik. Tradicionalna prireditev, ki je prerasla lokalni okvir, bo letos potekala dvaintridesetič.     

Na njem se bodo predstavili bodo številni obrtniki z dejavnostmi, ki se navezujejo na tematiko furmanstva. Spremljali jih bodo zvoki frajtonaric, pokanje z biči, jahanje konj ter vožnja z zapravljivčki. Kinološko društvo Postojna bo nastopilo s predstavo v spretnosti psov.Že dopoldan se bodo pomerili  tudi  tekmovalci v igranju  diatonične harmonike v tekmovanju za pokal Postojnske jame  2025.  Predstavniki lovskih družin Brkinov, Krasa, Notranjske bodo tekmovali v kuhanju najboljšega lovskega golaža.   

Kar 500 sodelujočih

Osrednji del bo tudi tokrat povorka furmanskih voz. Ob 16. uri bodo izpred Supernove Mercator Center krenili lojtrniki, tajzli, parizarji, vozovi  s košem, s sodi, z deskami, s hlodi, voz za prevoz sena, zapravljivčki in kočije in številnimi konjeniki. Na čelu sprevoda bo Postojnska godba 1808 z mažoretkami KD Franc Žiberna Povir in konjeniki. Spremljali jih bodo godci z narodnimi nošami  na zapravljivčku. 

Povorka bo krenila po Tržaški cesti, mimo hotela Kras, po Jamski cesti v Park Postojnska jama ter se predstavila številnim obiskovalcem prireditve. Komisija bo izbrala najizvirnejše, ki bodo prejeli nagrade. Na furmanskem prazniku bo sodelovalo okoli 500 udeležencev oz. nastopajočih z vseh koncev Slovenije. V Turističnem društvu so ob tem zapisali, da so si “prizadevali, da bi bil program bogatejši, pestrejši in po vsebini oblikovan z žlahtno furmansko tematiko”. Obiskovalcem bodo zvečer igrali Primorski fantje, vstopnine tudi tokrat ne bo.

Foto: Fotoatelje Postojna 

Na Hrvaškem bo v soboto, 5. junija, koncert v Zagrebu, na katerem pričakujejo okoli pol milijona obiskovalcev. Prometno-informacijski center voznikom priporoča  načrtovanje poti ter izogibanje območja okoli Zagreba. Tudi v Sloveniji pričakujemo več prometa in zastojev med 4. in 6. junijem. Hrvaški avtoklub (HAK) ta konec tedna namreč priporoča nekatere alternativne poti do hrvaških destinacij, hkrati pa bo ta konec tedna zaznamoval prvi vrhunec turistične sezone v juliju.

HAK turiste, ki prihajajo iz Avstrije oziroma Slovenije in se odpravljajo proti Kvarnerju oziroma južnim ali vzhodnim delom Istre, priporoča pot Gradec/Beljak-Ljubljana-Postojna-Jelšane-Reka. Kot so zapisali, je to pot mogoče nadaljevati proti drugim delom Istre in naprej od Reke po avtocesti do razcepa Bosiljevo 2 ter nato po avtocesti do Zadra, Šibenika, Splita in Dubrovnika.

Za turiste, ki prihajajo iz Avstrije oziroma Slovenije ter se odpravljajo v severno in zahodno Istro, pa priporočajo poti Gradec/Beljak-Ljubljana-Postojna-Koper-Kaštel-Umag-Poreč-Rovinj-Pula ali Ljubljana-Postojna-Kozina-Starod-Pasjak.

Tudi turistom, ki bodo te dni zapuščali Hrvaško, priporočajo uporabo mejnega prehoda Rupa/Jelšane oziroma Kaštel.

 Ni odveč omeniti, da bo v Postojni v nedeljo 32. furmanski praznik, na katerem bo po navedbah organizatorja že samo sodelujočih okoli 500.

Po neurju s točo, ki je pretekli četrtek prizadelo območje med Postojno in Logatcem, se danes zaključuje intervencijska faza odpravljanja posledic. Najhuje je bilo v Planini pri Rakeku, kjer je toča poškodovala strehe številnih hiš, fasade, vozila in gospodarska poslopja.

V intervenciji sodelujejo Občinski štab Civilne zaščite Občine Postojna, Prostovoljni gasilci iz Postojne in Planine, regijski štab civilne zaščite ter republiška enota za intervencije.

Posebno pozornost pa si zasluži pomoč lokalnega podjetnika Bogdana Oblaka, ki je za obnovo streh v Planini doniral kar 2000 betonskih strešnikov.

»Vzpodbuda za donacijo je bila neka taka dobra vest in poslanstvo … Pred 124 leti je moj dedek začel s proizvodnjo betonskih izdelkov, prvi izdelek je bil betonski strešnik,« je povedal Bogdan Oblak za Radio 94.

»Čutil sem dolžnost, da z družino doniramo in pomagamo Planincem … Strešniki bodo, upam, prišli v prave roke.«

Gre za odličen primer solidarnosti, ki zgovorno priča tudi o tem, kako povezana skupnost živi lažje in kakovostnejše. Vedno je dobro vedeti, da v nesreči ne bo nihče ostal sam.