Začenjamo serijo letošnjih priporočil za poletno branje. V Krajevno knjižnico Rovte smo poklicali bibliotekarko Majo Gregorič, ki vam priporoča roman Sestri. Angleška pisateljica Daisy Johnson je leta 2020 izdala svoj tretji roman, temačno in srhljivo zgodbo o sestrah, ki skušata doumeti, kje se ena začne in druga konča.
Maja Gregorič pravi, da je srž knjige to, da do konca ne vemo, kam nas bo zaključek pripeljal. Slabih 200 strani dolg roman je bil v slovenskem jeziku izdan pred tremi leti in sicer v prevodu Ane Schanbl. Prevajalka je letošnja prejemnica nagrade kresnik za najboljši slovenski roman preteklega leta. Če imate radi napete zgodbe z nepričakovanim zaključkom, je knjiga Sestri kot nalašč za poletno branje.
Novice
- Avtor:Jaka Zalar
VGC DEJAVEN TUDI POLETI
Večgeneracijski centri Primorsko-notranjske regije izvajajo različne aktivnosti, od predavanj do delavnic, ki so namenjene vsem generacijam, tako je tudi v Večgeneracijskem družinskem centru Cerknica. Čeprav smo v času počitnic in dopustov, ni zaprl vrat.
Rednih aktivnosti res ni, enkratnih zanimivih dogodkov pa bo tudi poleti kar nekaj. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele PavlinNEDELJSKI KLEPET: SARA KRŽIČ
V oddajo Nedeljski klepet smo povabili Saro Kržič. Spoznali smo jo, ko smo se v začetku junija ob dobrodelnem pohodu vzpenjali do sv. Lovrenca, kjer je fotografirala udeležence pohoda. Postojnčanka pravi, da je fotografija od leta 2004 njen poklic, izraz in način pogleda na svet. Pa vendar – nam je dejala – da se ji je vmes zgodilo »življenje«, zato je fotoaparat za nekaj časa pospravila.
Pred nekaj leti ga je znova vzela v roke in spoznala, da se je njena ljubezen do fotografije le še poglobila. Pred letom dni je v Postojni odprla svoj fotografski studio, kjer ustvarja portrete v digitalni in analogni obliki. Po njenih žilah se steka kreativnost, zato pri fotografijah ne išče le dobre svetlobe in kompozicijo, išče trenutek pristnosti, ko je človek preprosto to, kar je in zasije v najlepši luči. S Saro Kržič se je pogovarjal Jaka Zalar.Avtor:Jaka ZalarLETOS ZNOVA VSESLOVENSKI POPIS KOSCA
Ornitologi koscev ne štejejo le na Cerkniškem jezeru, pač pa tudi na drugih mednarodno pomembnih območjih za ptice. Vsakih pet let pa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pripravi vseslovenski popis koscev. Na vrsto je prišel letos. Ptice so šteli tako na območjih Natura 2000, ker gre za kvalifikacijsko vrsto tega omrežja, pa tudi na nekaj lokalitetah izven njih. Skupno število pojočih samcev je 262. Območja Natura 2000, kjer so jih šteli, so: Ljubljansko barje, Planinsko polje, porečje Nanoščice, Cerkniško jezero, Snežnik-Pivka, Jovsi, Breginjski Stol in dolina reke Reke.
Varstvena ornitologinja z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Katarina Denac je povedala, da je letošnje število v primerjavi z dvema, tremi leti nazaj dvakrat višje. Tudi v regiji so rezultati dobri. Na Cerkniškem jezeru so našteli 66 pojočih samcev, s 35 je prijetno presenetilo Planinsko polje, ob Nanoščici se jih je oglašalo 11, na območju Snežnik-Pivka šest in le eden v dolini Reke. Ptice ogrožata intenziviranje travnikov in zaraščanje. Njihova prisotnost torej zgovorno priča o ohranjenosti mokrotnih travišč, na katerih zato najdemo zdrave populacije tudi številnih drugih rastlinskih in živalskih vrst. Več v posnetku.
Kosec
Foto: Leon Kebe
Avtor:Maruša Mele PavlinNA CERKNIŠKEM JEZERU 66 KOSCEV
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ogrožene ptice kosce na Cerkniškem jezeru popisuje od leta 1992, zadnja leta v sodelovanju z Notranjskim regijskim parkom. Popisovalci si razdelijo teren in ponoči poslušajo oglašanje samcev ter zabeležijo njihove lokacije.
Rezultati so spodbudnejši kot v prejšnjih letih, je vesel varstveni biolog s parka Rudi Kraševec. Našteli so 66 pojočih samcev vrste, ki velja za eno najpomembnejših kazalnikov ohranjenosti mokrotnih travišč. Poslušaj.
Prikaz: Notranjski regijski park
Na karti so označene lokacije, kjer so letos zabeležili kosce. Z oranžno so označili prvi in z rumeno drugi popis. Modra površina prikazuje obseg jezera pri vodostaju 276 cm, kolikor je znašal med obema popisoma.
Avtor:Maruša Mele Pavlin