V Stekleni galeriji Logatec je na ogled božično-novoletna razstava članov Društva likovnikov Logatec, ki združuje pretežno nova dela ter izbor motivov iz preteklih obdobij. Raznolike pokrajine, tihožitja in intimne zgodbe obiskovalca nagovarjajo s toplino in prazničnim vzdušjem, vsak gledalec pa lahko najde nekaj zase.
Kot poudarja predsednik društva Janez Ovsec, gre za tradicionalno razstavo, na kateri se člani predstavljajo v čim večjem številu, brez zapovedane teme. Razstava vključuje dela v različnih likovnih tehnikah, od akvarela do olja na platnu, kar ustvarja pester in usklajen razstavni prostor. Razstava bo na ogled do 7. januarja, namenjena pa je vsem, ki imajo radi lepo in kakovostno likovno ustvarjanje. Ovsec ob tem izpostavlja tudi druge aktualne razstave, denimo samostojno razstavo Jožefa Matjašeca v Logatcu ter dejstvo, da je bilo društvo v iztekajočem se letu zelo dejavno, ima pa tudi že načrte in projekte za prihodnje leto. Več v prispevku.

Jazz hram že 2. januarja vabi na prvi koncert v letu 2026. V kavarni hotela Kras bodo nastopila devetčlanska zasedba Slovenia Ska Jazz Collective. Večina članov zasedbe so študenti na različnih jazzovskih šolah, vešči so tako pisanja, aranžiranja kot tudi improvizacije.
Poleg ska ritmov je v glasbi zasedbe Slovenia Ska Jazz Collective mogoče zaznati tudi vplive latinskoameriške glasbe in dixielanda. Poleg večine avtorskih skladb pogosto prirejajo tudi jazz standarde in druge skladbe, ki jih interpretirajo na svež in sodoben način.

Koordinator festivala Plavajoči grad Matija Solce je le nekaj dni pred koncem leta presenetil, da se priljubljeni festival poslavlja iz Loške doline. To sicer ne pomeni, da festivala ne bo, vrača se namreč na Primorsko, kjer se je začel v drugačni obliki. V Kubedu bo potekal v manjši obliki.
Na območju gradu Snežnik pa bo ekipa skrbela za posamezne dogodke, ki bodo grad oživljali čez celo leto. Ministrstvo za kulturo je namreč oddalo v najem Snežniške pristave in ob tem podpisalo 5-letno pogodbo z Društvom Ljubiteljev gradu Snežnik, ki ga prav tako zastopa Matija Solce.

Pri reševanju potapljača, ki je v torek umrl v Škocjanskih jamah,  je sodelovalo več kot sto ljudi, med njimi 72 jamarskih reševalcev, ki so opravili tudi glavnino reševanja, je povedal jamarski reševalec in namestnik vodje Jamarske reševalne službe Maks Merela. Prenos umrlega je trajal skoraj osem ur, celotna intervencija pa 16 ur.

Nesreča se je zgodila med raziskovalno akcijo jamarjev potapljačev v še neraziskanem delu Škocjanskih jam. Okoli 11. ure dopoldan so se trije potapljači drug za drugim potopili v sifon, ki je dolg okoli 200 metrov in globok okoli 20 metrov. Ponesrečeni potapljač je plaval v sredini, plavali so ob vrvici, kmalu po vstopu v sifon pa je zadnji potapljač videl, da se je ponesrečeni potopil na dno sifona. Ko je splaval do njega, mu ni več mogel pomagati. 

Potapljača sta se vrnila iz sifona, odložila odvečno opremo, odšla nazaj v sifon po ponesrečenca in ga potegnila na suho. Oživljala sta ga dve uri in pol, dokler zdravnik jamarske reševalne službe po jamarski zvezi ni potrdil smrti ponesrečenega.

“Ekipa reševalcev jam je še enkrat dokazala, da imamo v Sloveniji eno najbolj usposobljenih ekip za reševanje v različnih situacijah v jami, v tem primeru zahtevnem vodnem delu,” je povedal Merela in se zahvalil sodelujočim v reševalni akciji.

Foto: Jamarska reševalna zveza Slovenije 

Občina Ilirska Bistrica bo tudi v letu 2026 izvedla javni razpis za sofinanciranje kastracije lastniških mačkov in sterilizacije lastniških mačk, za kar se odloča vse več občanov.

Subvencijo je leta 2025  prejelo 128 občanov, leto pred tem pa 96. Za izvedbo razpisa je bilo v občinskem proračunu zagotovljenih 4000 evrov. Med upravičence, ki so lahko uveljavljalo subvencijo za več živali, so razdelili 3920 evrov, torej skoraj vsa razpoložljiva sredstva. “Kar potrjuje, da je odziv občanov dober, ukrep pa smiseln,” so zadovoljni na občini.  Cilj razpisa oziroma Pravilnika o sofinanciranju stroškov kastracije in sterilizacije lastniških mačk je zmanjšati število nenačrtovanih legel in izboljšati dobrobit živali. Upravičenci so lahko prejeli 20 evrov za kastracijo mačka oziroma 30 evrov za sterilizacijo mačke. Kastracije in sterilizacije zmanjšujejo število zapuščenih mačk, preprečujejo širjenje nezaželenih populacij, izboljšujejo zdravje živali in posledično tudi zmanjšujejo občinske stroške, povezane z oskrbo prostoživečih mačk.