Doma in na tujem večkrat nagrajeni Peter Gedei je eden najboljših jamskih fotografov na svetu. Njegove fotografije, ki so objavljene tudi v prestižnih svetovnih publikacijah, nastajajo v tujini in seveda tudi doma. S pravkar izdano knjigo omogoča ogled lepot in prvinskosti celotne Križne jame. Delo Križna jama bo predstavil v petek ob 19. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica.  

Peter Gedej je prve fotografije v Križni jami posnel leta 1991. Pravi, da so bile začetniške in z njimi ni bil zadovoljen. Vrnil se je leta 2017 z idejo, da bi jamo predstavil z enotnimi fotografijami, saj so posamezni fotografi do takrat obdelali le posamezne dele jame. Gedeijeva knjiga bralca vodi tudi po delih jame, ki so za javnost zaprti in delih, kjer je obisk omejen. Upravljavec, Društvo ljubiteljev Križne jame, si tudi z omejitvijo obiska prizadeva, da jama ostaja ohranjena. Kljub temu, da je turistična ostaja prvinska, je zadovoljen fotograf. Knjiga je izšla tudi v angleškem jeziku, avtor spremnega besedila je Marjan Žiberna. Poslušaj.

Foto: arhiv Petra Gedeia 

V Ilirski Bistrici bo v soboto potekal Dan varnosti v prometu, ki ga že peto leto zapored pripravlja Združenje šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica. Dogodek bo letos še posebej pomemben, saj društvo praznuje 70 let delovanja. Organizatorji želijo predvsem mlajšim generacijam na zanimiv in praktičen način približati pomen prometne varnosti. Program bo vključeval predstavitve različnih služb in društev, spretnostne vožnje ter aktivnosti za otroke. Poseben del dogodka bo povorka približno stotih vozil, ki se bodo zapeljala skozi Ilirsko Bistrico in se predstavila obiskovalcem. Organizirana bo tudi vožnja s starodobnim avtobusom, na katerem bo obiskovalce spremljal celo kondukter. Ob jubileju društva pripravljajo še razstavo, ki bo prikazala delovanje in dogodke društva med letoma 2016 in 2026.  

Na Titovem trgu v Postojni bo jutri med 9. in 14. uro Festival zdravja. Dogodek pripravlja Center za krepitev zdravja Postojna skupaj s številnimi lokalnimi društvi in organizacijami. Namen festivala je spodbujanje zdravega življenjskega sloga, preventive in skrbi za dobro počutje vseh generacij. Obiskovalce čakajo preventivne meritve, predstavitve zdravstvenih programov, različne delavnice in aktivnosti na prostem.

Med drugim bodo pripravili jutranjo vadbo, pohod po Srčni poti ter pogovore o prehrani, telesni aktivnosti in obvladovanju stresa. Za najmlajše bo organiziran tudi otroški program. Pogovarjali smo se z vodjo Centra za krepitev zdravja Postojna Lariso Hreščak Švigelj. Poslušaj. 

Festival zdravja 2025, Foto: NIJZ 

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je dosedanji Teden ljubiteljske kulture  preoblikoval v Festival ljubiteljske kulture. Ta bo med 15. majem in 15. junijem  povezal številne dogodke po vsej državi.  Poseben poudarek namenja literarnim obletnicam: festival se poklanja pesniku Srečku Kosovelu in pisateljici Zofki Kveder ob stoletnici njune smrti ter obeležuje tudi 170-letnico rojstva Antona Aškerca in 150-letnico rojstva velikanov slovenske moderne, Ivana Cankarja ter Dragotina Ketteja. Njihova dediščina bo zaživela skozi sodobne ljubiteljske prakse – od petja in recitacije do gledališča, plesa in likovnega ustvarjanja.

V Ilirski Bistrici so festival prejšnji teden odprli z Regijskim Linhartovim srečanjem, pripravljajo delavnice Kultura v gibanju, likovniki vodeno ustvarjajo na temo življenje in delo Dragotina Ketteja, na gradu Prem  bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Fokus. V četrtek bodo v knjižnici Makse Sama nadaljevali Cikel predavanj in pogovorov Kette in Cankar: Med domačo tradicijo in prostrano pokrajino evropskega modernizma. S predavanjem Moje brazde bodo ostale bo knjižnici gostoval do ddr. Igor Grdina,  V Pavlovčevi galeriji bodo v petek odprli razstavo domače slikarke Dragice Sušanj iz Dolnjega Zemona, ki slika z usti, v soboto pa bo koncert pripravil pihalni orkester. Več v pogovoru z Igorjem Štembergerjem. 

Postojnska izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve je včeraj predstavila rezultate poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v primorsko-notranjski regiji. Rezultati so spodbudni. Družbe v regiji so v letu 2025 poslovale zelo uspešno, leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini dobrih 87 milijonov evrov. To je 12 odstotkov več kot leto prej. Primorsko-notranjska regija po rasti dobička zaseda 6. mesto.
Kljub rasti dobička, pa ima regija še vedno najnižjo povprečno bruto plačo v državi, 2184 evrov. To je 290 evrov pod državnim povprečjem, oziroma skoraj 500 evrov pod plačami na jugovzhodu, kjer so najvišje. Povprečna bruto plača v primorsko-notranjski regiji je v primerjavi z letom 2024 sicer za 6 odstotkov višja, realno – glede na stroške rasti življenjskih potrebščin – pa le za 4 odstotke. Pozitivno so poslovali tudi samostojni podjetniki, rezultat realno izboljšali za 4 odstotke. Največ prihodkov kot tudi odhodkov so zabeležili samostojni podjetniki v gradbeništvu.