V Mestni knjižnici Postojna bodo danes ob 18. uri predstavili Divjo jago. Gre za tretji od petih stripov o temačni, nikakor idilični podobi slovenskega podeželja v preteklosti. Skupina priznanih literarnih kritičark in kritikov ga je v okviru letošnjega festivala Fabula, oziroma spremljevalnega programa Fabulin izbor, uvrstila med devet najboljših knjižnih del slovenskih avtoric in avtorjev zadnjih dveh let.
Avtor stripa Martin Ramoveš ocenjuje, da v zadnjem obdobju nastajajo različni avtorski stripi. Avtorji torej vztrajajo in raziskujejo, kaj vse se da s tem medijem početi. Predstavitev Divje jage bo v čitalnici knjižnice. Rdeča nit celotne serije stripov je Poljanska dolina v preteklosti. Martin Ramoveš poskrbi za risbe, Janez Ramoveš pa za zgodbe. Poslušaj.

V oddaji Brez napotnice smo gostili Andraža Purgerja in govorili o brezplačni vadbi na prostem, ki združuje dihanje, gibanje in druženje.

Pomlad prinaša več kot le toplejše dni. Prinaša tudi priložnost za gibanje na svežem zraku. V oddaji Brez napotnice smo tokrat govorili o projektu Dihamo z naravo, ki ga izvaja Društvo Šola zdravja.

Gre za brezplačno, vsem dostopno obliko vadbe na prostem, ki vključuje počasne gibe, dihalne tehnike in sproščanje. Kot poudarja vodja projekta Andraž Purger, je vadba primerna tudi za starejše in vse, ki dlje časa niso bili telesno aktivni.

Poseben poudarek letos namenjajo premagovanju osamljenosti. Skupinska vadba namreč ne prinaša le koristi za telo, ampak tudi za duševno zdravje, saj ustvarja prostor za druženje, podporo in občutek pripadnosti.

Projekt Dihamo z naravo združuje gibanje, čuječnost, naravo in skupnost – vse to pa pomembno prispeva k boljšemu počutju.

Prisluhnite pogovoru z Andražem Purgerjem v oddaji Brez napotnice.

Do naslednjega tedna, ko v Slovenijo prispejo še glasovnice iz tujine in konzularnih predstavništev, so rezultati volitev v državni zbor še delni in neuradni, pa vendar je jasno, da bo v poslanske klopi prvič sedla Pivčanka Jana Gržinič iz vrst SDS.

Aktualna direktorica Zavoda za turizem Pivka, ima dolgoletno kariero v gospodarstvu, ki jo bo zanimalo tudi v državnem zboru. Domača je v lokalni politiki, tudi vodenje javnega zavoda ji gre dobro od rok. Veseli jo, da bo v državni zbor lahko prenesla vse svoje izkušnje “s terena”. Meni, da je to prednost. Poslušaj.

Foto: osebni arhiv 

V Ilirski Bistrici je bila v ponedeljek prva javna obravnava študije variant za avtocestno povezavo med Postojno in Jelšanami. Domačini so sicer pozdravili začetek postopka, vendar so bili kritični do predlagane trase, saj se ponekod preveč približa naseljem. Bojijo se hrupa, opozarjajo tudi na izgubo kmetijskih zemljišč.

 Avtocestni odsek bi bil glede na predlog dolg okoli 37 kilometrov, gradili pa naj bi ga v najmanj dveh delih. Prvi je predviden med Postojno in Ilirsko Bistrico, drugi pa med Ilirsko Bistrico in Jelšanami. Odsek bi povezal že zgrajeni del avtoceste na Hrvaškem s primorsko avtocesto, priključek nanjo pa je predviden v bližini sedanjega počivališča Studenec. Na trasi bi bilo več predorov in viaduktov. Na območju Občine Ilirska Bistrica je začrtan le en predlog za traso, v pivški in postojnski občini pa vrisane tri možne variante, avtorji dokumentov pa kot najbolj smiselno in realno ocenjujejo vijolično.  

Zelena varianta vključuje 2,2 kilometra premostitvenih objektov (mostov in viaduktov), nima pa predorov. Vijolična trasa, ki se formalno začne med Kilovčami in Merečami, nato pa proti severu preči občini Pivka in Postojna, predvideva 6,5 kilometra mostov in viaduktov ter približno štiri kilometre predorov.

Zaradi večjega števila in obsežnejših premostitvenih objektov in predorov bo gradnja v prvi etapi potekala od Postojne (priključek Hrastje) do Ilirske Bistrice pri Topolcu. Pri izkopih predorov bodo namreč nastajali viški materiala, ki jih bodo gradbinci sproti porabljali za gradnjo nasipov in premostitvenih objektov vzdolž trase. V drugi etapi bo potekala še gradnja od Ilirske Bistrice do Jelšan.

“Končno se je začelo premikati, avtocestni odsek je resnično potreben,” je v izjavi za STA povedal ilirskobistriški župan Gregor Kovačič. Poudaril je, da predvidena trasa skozi občino Ilirska Bistrica že dlje časa ostaja bolj ali manj enaka. “Zato je na območju naše občine le ena variantna rešitev,” je pojasnil. Kljub temu pa predvidena trasa prinaša nekatere novosti, med katerimi je tudi deviacija sedanje državne ceste. Celoten postopek priprave državnega prostorskega načrta, dokumentacije, odkup zemljišč in sama gradnja so sicer premaknjeni v prihodnje desetletje. 

Predlagani trasi nasprotujejo v Krajevni skupnosti  Jelšane, saj gre po njihovem po najbolj rodovitni zemlji in je premalo oddaljena od Dolenj in Jelšan. Predlagajo večji odmik proti železnici. V Kilovčah predlagajo dodatne pokrite vkope za lažje prehajanje živine, saj trasa prekinja dostope do kmetijskih površin. V več vaseh so želeli informacije, koliko se trasa približa prvim hišam in kakšne so možnosti za povečanje odmikov. Avtorji študij se zavedajo, da se trasa ponekod zelo približa naseljem, a so pojasnili, da lahko vsak dodatni ovinek ali drugače speljana krivulja spremeni pretok prometa in povzroči, da cesta ne ustreza več kriterijem avtoceste. Protihrupno zaščito nameravajo, kjer bo to mogoče, zagotoviti s protihrupnimi nasipi. Tudi župan dr. Gregor Kovačič je predstavnike MNVP, ministrstva za infrastrukturo, Darsa ter izdelovalcev dokumentov pozval, naj protihrupni zaščiti namenijo večjo skrb, kot jo predvidevajo predstavljeni dokumenti, predvsem pa naj bodo bolj ambiciozni pri postavljenih rokih za dograditev tega avtocestnega kraka.

Javna obravnava je bila namenjena zbiranju pripomb, ki bi jih lahko po analizi vključili v pripravo državnega prostorskega načrta. Po Ilirski Bistrici sta javni razpravi v kratkem napovedani še v občinah Pivka in Postojna. V Krpanovem domu bo 30. marca ob 16. uri, v Gasilsko-reševalnem centru Postojna pa 1. 4. ob 16.30. Pisne pripombe pa je mogoče ministrstvu za naravne vire in prostor posredovati do 10. aprila.  Država mora traso, ki ni pomembna le za regijo, ampak je načrtovana tudi na ravni EU kot del evropskih cestnih povezav, dograditi najpozneje do leta 2050. Celotna trasa je dolga 37 kilometrov, po teritoriju ilirskobistriške občine pa poteka v dolžini 16 kilometrov.

STA, Občina Ilirska Bistrica, MMP 

V Športnem centru Otočec je minuli konec tedna v organizaciji NTK Ljubljana in Namiznoteniške zveze Slovenije potekalo 35. državno prvenstvo za članice in člane v posamični konkurenci ter v dvojicah. V odsotnosti poškodovanega Darka Jorgića, ki je zaradi natrgane mišice odpovedal nastop, sta v posamični konkurenci naslov državnih prvakov osvojila Deni Kožul (Logatec) in Sara Tokić (Vrtojba). Kožul je prišel do četrtega zaporednega in skupno šestega naslova, Tokićeva pa je slavila tretjič zapored.

V nedeljskih finalih je Deni Kožul upravičil vlogo prvega favorita. Do polfinala ni izgubil niti niza, v finalu pa je s 4:0 premagal Petra Hribarja. »Veseli me, da sem NTK Logatcu znova priboril dva naslova državnega prvaka, sebi pa že šestega posamičnega in četrtega zaporednega. Zadovoljen sem z igro, ki sem jo prikazal v obeh dneh. Tudi Peter je igral zelo dobro in si zasluženo priigral finale, vendar sem bil sam bolj aktiven, zato sem lahko še toliko bolj vesel, da sem ubranil naslov,« je povedal novi-stari državni prvak.

Kožul je skupaj s Hribarjem slavil tudi v moških dvojicah, kjer sta po izjemno napetem finalu s 3:2 premagala dvojico Vovk Petrovski / Podobnik. »Finale dvojic je bil izjemno napet, saj sva se s Petrom rešila proti Mihi in Brinu, čeprav sva zaostajala že s 7:10. Gre za zelo kakovostna igralca, ki to potrjujeta tudi na mednarodnih turnirjih, zato sem vedel, da naju čaka zahtevna naloga – in finale je to tudi pokazal,« je po zmagi dodal Kožul.

V okviru prvenstva je predsednik NTZS Tomaž Kralj podelil tudi priznanja najboljšim na slovenski jakostni lestvici za sezono 2024/25. Med člani sta bila najuspešnejša Lara Opeka in Gregor Zafoštnik, priznanja pa so prejeli tudi najboljši v mlajših kategorijah.

V soboto je Otočec gostil tudi šesto državno prvenstvo za namiznoteniške igralce s Parkinsonovo boleznijo. V posamični konkurenci sta državna prvaka postala Renata Novak Zupančič in Jurij Kure, ki sta skupaj z ostalimi udeleženci znova dokazala, da ima šport izjemno moč povezovanja in vključevanja.

Vir in foto: NTZS