Konec avgusta se je zaključila dobro leto dni trajajoča obsežna obnova notranjosti župnijske cerkve sv. Petra v Ilirski Bistrici. Cerkev stoji na historični lokaciji na vrhu vzpetine nad Trnovim in s svojo podobo dominira v vsej bistriški kotlini, vidna pa je tudi iz bližnjih Brkinov. Velja za eno starejših stavb na Bistriškem in je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Prav na podlagi novih odkritij, ki so se pojavila ob obnovi, strokovnjaki njen nastanek datirajo v drugo polovico 15. stoletja. Srednjeveška cerkev z mogočnim gotskim prezbiterijem je bila v svoji zgodovini večkrat predelana, nazadnje v letih 1960 in 1961, ko je dobila današnjo podobo. V zadnjih 60. letih razen menjave strešne kritine, ni bila deležna večje sanacije. Notranjost cerkve, ki jo je medtem močno načenjala vlaga, pa je že kar klicala po temeljiti obnovi. Vrednost vseh opravljenih del znaša okrog 440.000 evrov. Doslej jim je z darovi uspelo zbrati 305.000 evrov, še 60.000 evrov je prispevala Občina Il. Bistrica v okviru razpisa za obnovo kulturnih spomenikov, za poplačilo vseh del pa morajo zbrati še 75.000 evrov. Če bodo verniki še naprej tako radodarni, računajo, da bi stroške obnove poplačali do aprila prihodnje leto. V odboru za obnovo cerkve pa si ob tem želijo z deli nadaljevati tudi zunaj cerkve. O obnovi smo se pogovarjali z župnikom Stankom Fajdigo, predstavnikom župnijsko-gospodarskega sveta in odbora za obnovo Jankom Mikuletičem in članico odbora Kristino Valenčič. Poslušaj. 

Tudi na Cerkniškem je vzpostavljen sistem prvih posredovalcev. Ti z ekipami nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo ob zastojih srca ali drugih stanjih, ki ogrožajo življenja. Da sistem deluje, so na obsežnem terenu z razpršenimi naselji, kjer je na voljo le ena ekipa nujne medicinske pomoči, prvi posredovalci že večkrat dokazali, je povedala vodja izobraževanj prvih posredovalcev v Občini Cerknica Anja Oman Puntar.  Zdravnica razlaga, da ta oblika pomoči občanom združuje veliko ljudi.

Prvi posredovalci so se zelo izkazali tudi minulo soboto. Na  3. srečanju in preverjanju znanja prvih posredovalcev so se odlično odrezale ekipe prostovoljnih gasilskih društev iz Ivanjega sela, Cerknice in z Unca. Osvojile so prvo, drugo in osmo mesto. Poslušaj. 

Foto: Prvi posredovalci Občine Cerknica. 

Dobremu delu vseh,  ki so v petek sodelovali pri gašenju  požara v Postojni, se lahko zahvalimo, da se ogenj ni razširil na  sosednje podjetje ali  proti bližnjemu blokovskemu naselju. Gasilci so pred ognjem ubranili skladišče sosednjega podjetja in plinohram. Tega ne bi zmogli brez prostovoljcev, zlasti tistih, ki so dovažali vodo.

Čeprav policisti dela še niso zaključili, so že povedali, da je do požara  oz. t. i. prašne eksplozije prišlo v filtru finih delcev pod zbiralnikom – silosom.  Vodja gasilske intervencije Mitja Šantelj kot največji uspeh v prvi vrsti izpostavlja  dobro delo gasilcev in gasilk in dejstvo, da se v požaru ni nihče težje poškodoval. Poslušaj. 

Po obsežnem petkovem požaru v lesno-predelovalnem podjetju Excelza v Postojni, so glavni akterji danes jasni: uspela jim je neverjetna zgodba. Gasilci so pred ognjem ubranili skladišče sosednjega podjetja in plinohram. Tega ne bi zmogli brez prostovoljcev, zlasti tistih, ki so dovažali vodo.

Gasilcem in civilni zaščiti je hvaležen tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravje ljudi  ni utrpelo večje škode, kažejo podatki.  Dr. Simona Perčič z NIJZ je povedala, da na srečo v lesu ni bilo več kot 25 % vode, veter pa je pihal ven iz naselja. Požar je primerljiv z gozdnim požarom, kjer nastajajo policiklični aromatski  ogljikovodiki. Ti so rakotvorni in se nabirajo v tleh. Na srečo je šlo v Postojni  za enkratni dogodek. Osnovni ukrep so bila zaprta okna. Danes čistijo igrala, tla okoli njih in na igriščih v bližini pogorišča kosijo travo … Poslušaj. 

Kraške vode so izjemno ranljive in vse, kar se dogaja na površju, se seveda pozna tudi na podtalnicah in življenju v njih, opozarjajo na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa. Kakovost nekaterih ponikalnic, denimo reke Pivke, je vse slabša, kar seveda negativno vpliva tudi na podzemeljski habitat in življenje v njem, pravi dr. Nataša Ravbar.

Ponekod jamarji že naletijo na poginule človeške ribice, kar bi moralo sprožiti alarm, sploh  ob dejstvu, da vodo iz kraških vodonosnikov pije skoraj polovica Slovencev. Nasprotno pa se je v zadnjih letih močno izboljšalo stanje reke Reke, kar lahko pripišemo predvsem propadu industrije v zaledju in izboljšanju kanalizacijske opremljenosti. Poslušaj.