Park vojaške zgodovine se je pred dnevi razveselil  nove pridobitve, kot pravijo sami, gre za nov XXL eksponat. To je sistem raketne protizračne obrambe Roland 2, ki v dolžino meri kar 10 metrov, težak pa je več kot 26 ton. Sistem je bil v Slovensko vojsko uveden leta 2001 in je ostal v uporabi še dobro desetletje.  

Namenjen je  zaščiti zračnega prostora do višine 3500 m. V njem so bili trije člani posadke: poveljnik, operater in voznik. V primerjavi z večino ostalih, gre za mlajši eksponat, kot nalašč za prihajajočo 30. obletnico samostojne Slovenije. Je še en dokaz odličnega sodelovanja Parka,  Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske in vojaškega muzeja. V pivškem muzeju si želijo, da bi pod streho pospravili eksponate, ki jih že imajo. Tudi pridobivanja novih bi se lotili bolj pogumno, če bi vedeli, da jih lahko ustrezno hranijo. Ne samo za želje in razmišljanja, obdobja, ko obiskovalcev v muzeju ni, izkoriščajo za delo, za katero navadno kar zmanjka časa. Poslušaj. 

Ker so dvorane za obiskovalce zaprte, so nekatere dogodke prenesli na splet. V Kulturnem domu Postojna za vse ljubitelje klasične glasbe tako danes pripravljajo koncert v sodelovanju z Glasbenim društvom Viola. Nastopila bosta violinist Zdravko Pleše in pianist Denys Masliuk.

Z izborom najbolj prepoznavnih skladb Srebotnjaka, Tartinija, Beethovna in Čajkovskega se bodo poklonili štirim velikanom klasične glasbe, ki se jih v letošnjem letu še posebej spominjamo.

Postojnska občina v decembru nadaljuje s projektom Sovič, primestni gozd z razgledom, ki po besedah  občinske sodelavke Maje Piškur v skladu s kulturno varstvenimi pogoji ZVKD vključuje ureditev obstoječih sprehajalnih poti in dveh razgledišč s z mizami, klopcami in koši. Občina je sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila na 4. pozivu LAS-a med Snežnikom in Nanosom.

V projektu poleg Občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica z izvedbo izobraževalnega programa sodeluje tudi postojnski vrtec. Še vedno pa je, po besedah Piškurjeve, v igri tudi ureditev razgledišča na vrhu Soviča.

Klub študentov Ilirska Bistrica (KŠIB) se je tudi letos pridružil vseslovenski akciji Božiček za en dan. Do 1. decembra so zbrali kar 143 paketov, ki so jih občani Ilirske Bistrice namenili otrokom iz socialno šibkih družin in starostnikom iz različnih koncev Slovenije.

Kako je akcija potekala, nam je zaupala aktivistka kluba Kaja Boštjančič.

Prebivalci naselij Iga vas, Kozarišče, Šmarata in Viševek v Loški dolini že več mesecev čakajo, da jih bodo priključili na čistilno napravo in tako uredili odvajanje odpadnih voda. Kanalizacijo je zgradila občina, Komunala Cerknica pa je ne želi oziroma, kot pravijo sami, ne more prevzeti v upravljanje.

Sprva so čakali na dokumentacijo, ki bi jo morali dobiti od občine, zdaj pa izpostavljajo, da čistilna naprava nima okoljevarstvenega dovoljenja za čiščenje tako velikih količin odpadne vode. Kot pravi direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc, ima čistilna naprava v Starem trgu okoljevarstveno dovoljenje za 1.950 populacijskih ekvivalentov – PE, že zdaj pa je obremenjena z 2.666-imi. Po drugi strani župan Janez Komidar poudarja, da je Komunala pred dvema letoma na čistilno priključila naselje Pudob. Sprašuje se, kako je to mogoče, če je težava v okoljevarstvenem dovoljenju.

Aprila je okoljska inšpekcija komunalo pozvala, naj na agencijo za okolje naslovi vlogo za spremembo okooljevarstvenega dovoljenja. Kot pravi Kranjc, od občine niso dobili celotne dokumentacije, zato so naročili izdelavo dokumentacije, s katero agenciji dokazujejo projektno zmogljivost naprave za sprejem in obdelavo na novo predlaganih količin odpadne vode. Kako se bodo odločili na Arsu ni znano, tam pa zagate ne želijo komentirati, ker je postopek v teku.

Kranjc predvideva, da Arso verjetno ne bo dovolil novih priklopov, in se sprašuje, ali bodo sploh dobili dovoljenje za obstoječo čistilno napravo. Meni, da bodo kanalizacijo lahko prevzeli v upravljanje, ko bo izvedena rekonstrukcija čistilne naprave, ki bo dovoljevala obremenitev, večjo od 3.495 PE-jev.

Komidar pravi, da o rekonstrukciji ne razmišljajo, saj monitoringi kažejo, da čistilna naprava deluje odlično. Za nadgradnjo bi se odločili, če bi se pokazalo, da je potrebna. Župan še pojasnjuje, da je bila tudi komunala tista, ki jim je leta 2014 dala soglasje h gradnji kanalizacije v petih vaseh južnega dela občine. Kot pravi Komidar, je  že takrat vedela, da se bodo na čistilno napravo Stari prikapljala nova naselja, in bi torej lahko že takrat vložili zahtevo za novo okoljevarstveno dovoljenje.