V Vzgojnem zavodu oziroma po novem Strokovnem centru Planina že 70 let sprejemajo otroke in mladostnike z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, pa tudi duševnimi boleznimi, ki potrebujejo specializirano in individualno obravnavo. V preteklih desetletjih je pojavnost omenjenih motenj pri odraščajoči populaciji narasla, kar se pozna tudi pri strokovnem delu v instituciji, kjer se je v 70 letih zvrstilo kar 1910 posameznikov.

»To zahteva multidisciplinarnost in  inovativnost,« je ob včerajšnji slovesnosti poudarila ravnateljica Leonida Zalokar, ponosna na priznanje za najboljšo storitveno inovacijo. Razveselila se je tudi posebnega priznanja  častnega pokrovitelja dogodka, predsednika republike Boruta Pahorja. Ob 70-letnici delovanja je Vzgojni zavod Planina zahvalo prejel za izpolnjevanje poslanstva vzgajanja najranljivejše populacije otrok in mladostnikov, da bi bili pripravljeni na samostojno, samozavestno in odgovorno življenje. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

Direktorica Zdravstvenega doma Postojna prim. dr. Irena Vatovec je zadovoljna, ker so občani Postojne in Pivke po precepljenosti nad slovenskim povprečjem. Poudarja, da je za to zaslužno sodelovanje gospodarstvenikov, civilne zaščite in zdravstvenega doma in da šteje prav vsak odstotek. Precepljenost v Sloveniji  je 52-odstotna, na Pivškem 56,8 in v Postojni 53-odstotna. Na  Postojnskem in Pivškem so najbolj precepljeni starejši.

Pri mlajših je najmanj cepljenih  v starostni skupini od 30 do 34 let – 40 odstotkov.  Zdravnica po izkušnjah iz svoje ambulante in po pogovoru s kolegi zaključuje, da je pri cepljenih potek bolezni lažji. V ZD Postojni so delo znova prilagodili rasti števila okužb. Popoldansko delo začenjajo dovolj zgodaj, da lahko bris potencialnih bolnikov s covidom-19 še isti dan pošljejo v Ljubljano in dobijo rezultate. Obravnavajo vse bolnike, ki pa morajo biti naročeni, saj ne želijo gneče v ambulantah. Direktorica ve za nekatere pritožbe, da se ambulante po telefonu težko dobi. Razlaga, da je le del časa rezerviran za telefonske pogovore, saj se morajo posvetiti pacientom, ki so na pregledu; bodo pa telefonski sistem nadgradili in beležili neodgovorjene klice. Poslušaj. 

Prejšnji teden so v enoti knjižnice v Pivki odprli razstavo ročnih del z naslovom Ko zgodbe oživijo. Knjižničarka Dartaniela Stegel je pred časom društvu Kvačkane nitke predlagala, naj svoja dela razstavijo v domači Pivki, v društvu pa so to idejo z veseljem sprejeli. Kvačkane izdelke, gre predvsem za igrače, knjižničarka vsakokrat opremi z ustreznimi literarnimi deli, kar je tudi dalo ime razstavi. 

Razstavo vsako leto pripravijo v začetku septembra, saj želijo, da sovpade z  začetkom novega šolskega leta. Takrat namreč učenci knjižnico obiščejo večkrat. Letos  so razstavo odprli malo kasneje, saj so jo želeli podaljšati v Teden otroka.  Poslušaj. 

V zadnjih 10 dneh oktobra bodo postojnski občani izbirali med 59 predlogi v okviru participativnega proračuna za naslednji dve leti. Projekt Moja občina tudi v drugo prebivalcem omogoča razpolago z delom občinskega proračuna, letos je na razpolago 240 tisoč evrov.

Delovna skupina je, v skladu z devetimi kriteriji,  izbrala 59 predlogov. Med njimi so tudi ureditev igrišča za odbojko na mivki, postavitev avtomatske garderobne omarice za prtljago, »street art« festival, mreža urbanih ping-pong miz, posaditev drevoreda in postavitev piknik prostora. Poslušaj. 

Logaški občinski svetniki so se prejšnji četrtek zbrali na izredni seji. Sklicali so jo, ker je koncesionar, ki izkorišča peskokop Smolevec v Gornjem Logatcu, na pristojno ministrstvo podal prošnjo za podaljšanje koncesije. Temu pa nasprotujejo prebivalci, še zlasti tisti, ki stanujejo neposredno ob Gorenjski cesti, po kateri tovornjaki vozijo v peskokop in iz njega. Logaški svetniki so v četrtek soglasno sklenili, naj država in občinska uprava naredita vse, kar lahko, da do podaljšanja koncesije ne bo prišlo.

Koncesija za izkoriščanje peskokopa se izteče v začetku prihodnjega leta. Tudi zaradi tega se je na občinske svetnike začelo obračati vse več ljudi, prepričanih, da je zdaj pravi čas, da poskušajo ustaviti izkoriščanje peskokopa, s čimer bi se zmanjšal tovorni promet v tem delu Logatca. Pritoževali so se tudi starši učencev gornjelogaške šole, ki leži prav ob Gorenjski cesti.

Kot je povedal občinski svetnik Vasja Rupnik, so bili prav vsi svetniki za izredno sejo, soglasno so potrdili tudi vse sprejete sklepe. Župan in občinska uprava morata njihovo stališče v roku treh delovnih dni posredovati ministrstvu za gospodarstvo oziroma drugim pristojnim organom. Prav tako morata v treh dneh podati prijavo pristojnim inšpekcijskim službam zaradi prekoračitve območja peskokopa čez mejo, določeno v občinskem prostorskem načrtu. Občinski svet je sprejel še sklep, da na vprašanje ministrstva podajo ugotovitev, da je bilo območje ob izdaji dovoljenja v letu 1989 v skladu z grafiko takratne namenske rabe, vendar ne za vse navedene parcele v dovoljenju, pač pa za le tiste, ki so bile skladne z grafiko iz dovoljenja po določenem viru. Navajajo še, da območje na dovoljenju iz leta 1989 ni skladno z zdaj veljavnim občinskim prostorskim načrtom.

Logaški župan Berto Menard je povedal, da situacijo pozna in da bo občina v roku naredila vse, kar zahtevajo občinski svetniki. A je ob tem opozoril, da to morebiti ne bo dovolj. Dejal je, da ne more vedeti, kaj bo presodilo ministrstvo oziroma rudarska stroka. Lahko se zgodi, da bodo koncesijo kljub vsemu podaljšali.

Koncesijo je Rajko Čerin dobil leta 2002. Kot je spomnil Rupnik, so prebivalci že takrat opozarjali na povečan tovorni promet. V tistem času se je govorilo o obvozni cesti, s katero bi lahko rešili težavo. »Takrat bi jo v nekaj letih lahko uredili,« pravi Rupnik, »in bi bil problem rešen.« Na obvozno cesto se je pozabilo, prebivalci pa so dvajset let s prstom kazali na tovornjake, ki so vozili po cesti – včasih bolj glasno, drugič manj.

Na vprašanje o številu tovornjakov, ki odvažajo pesek, koncesionar Rajko Čerin ni odgovoril, je pa dejal, da jih je enkrat več drugič manj. Dodal je, da tovornjaki motijo le tiste domačine, ki ne potrebujejo peska, medtem ko so tisti, ki ga potrebujejo zadovoljni, ker ga imajo blizu, saj bi v nasprotnem primeru imeli precej višje stroške prevoza.

Prikaz peskokopa: gradivo s seje OS Logatec