Poslovni čas in način dela je moral novim razmeram prilagoditi tudi Center za socialno delo Primorsko-Notranjska. Center občane poziva, da pri komunikaciji prednostno uporabljajo telefon, elektronsko in navadno pošto.

Za osebne stike so zaposleni v nujnih primerih še vedno na voljo, prav tako tudi v primerih, ko so uporabniki  predhodno naročeni ali dogovorjeni, pojasnjuje direktorica Kristina Zadel Škrabolje. Direktorica spominja, da je v času razglašene epidemije je vlaganje vlog  za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev poenostavljeno, dnevna centra v Postojni in Ilirski Bistrici pa lahko šolarjem s pomočjo spleta pomagata pri učenju,  Storitev pomoč na domu, ki se izvaja v obliki socialne oskrbe na domu, bo center tudi med epidemijo izvajal nemoteno.  Kristina Zadel Škrabolje pa za konec opozarja še na velik problem in prosi, naj ga pomagamo preprečevati, to je nasilje družini. Poslušaj podrobnosti. 

Trenutnim razmeram je moral način dela prilagoditi tudi Zdravstveni dom (ZD) Logatec, kjer ne izvajajo preventive, kamor sodijo Center za krepitev zdravja, zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja, referenčne ambulante, sistematični pregledi šolarjev. Tudi med zaposlenimi so pozitivni na novi koronavirus, sporočajo iz ustanove, kjer bodo v prihodnjih dneh začeli jemati brise za testiranje na virus covid-19. 

Direktorica mag . Mateja Kunc je zapisala, da so zaradi neugodnega epidemiološkega stanja v ZD Logatec od ponedeljka do petka omejili obiske v splošnih ambulantah. V njih trenutno obravnavajo le tiste paciente, ki nujno potrebujejo zdravstvene storitve. Kdor potrebuje svojega izbranega osebnega zdravnika, mora prej poklicati v njegovo ambulanto, se posvetovati o svojem zdravstvenem stanju in se dogovoriti, ali  je obisk zdravstvenega doma nujen.

Za naročanje receptov svetujejo uporabo aplikacije Gospodar zdravja, povezavo je ZD objavil na svoji spletni strani. »Tako se sprostijo telefonske linije in so na voljo tistim pacientom, ki potrebujejo posvet s splošnim/družinskim zdravnikom,« sporočajo iz zdravstvenega doma.

Ostale dejavnosti (otroško-šolski dispanzer, logoped, fizioterapija, zobozdravstvene ambulante, medicina dela, laboratorij, patronaža, dispanzer za žene, nujna medicinska pomoč) do nadaljnjega delujejo po že utečenem sistemu.

Kdor sumi, da je okužen z novim koronavirusom, naj ne hodi v zdravstveni dom, temveč ostane doma in pokliče ambulanto svojega izbranega zdravnika. Paciente s sumom na covid-19 v Zdravstvenem domu Logatec obravnavajo ločeno; odrasle v kontejnerju, otroke pa v čakalnici z lastnim vhodom iz dvorišča. Paciente s koronavirosom pa obravnavajo v ločenem kontejnerju.

 V Zdravstvenem domu Logatec sicer že na vhodu  obiskovalce izprašajo o njihovem zdravstvenem stanju in sprejemajo le naročene paciente.

Na dogodku Zgodbe notranjske kulturne dediščine, ki so ga ob Dnevih evropske dediščine pripravili v Hiši izročila v Dolenji vasi pri Cerknici, se je predstavila tudi Helena Vičič, ki je pred leti sodelovala v projektu V istem čolnu, mladi čuvarji izročila. Takrat se je naučila, kako so nekdaj pridobivali eterično olje jelke z destilacijo njenih iglic in kako to znanje prenašati naprej, ter kot mlada čuvarka izročila dobila poseben certifikat. 

Navdušenjem nad dediščino, njenim ohranjanjem in varovanjem, predvsem pa njenim prenašanjem današnjim rodovom, Vičičeve po zaključku projekta ni minilo, pravzaprav jo je celo usmerilo na poklicno pot. Danes kot direktorica Evropskega združenja za interpretacijo dediščine Interpret Europe poudarja, kako pomembno je, da znamo dediščino obiskovalcu, domačinu ali turistu, pravilno predstaviti – tako, da ga vključimo v zgodbo. Poslušaj. 

Foto: http://www.interpret-europe.net/ 

Mednarodni projekt LIFE DINALP BEAR, ki je med letoma 2014 in 2019 potekal pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije, je v okviru Evropskega zelenega tedna – največje okoljske konference na evropski ravni, prejel priznanje za najbolj inovativen, navdihujoč in učinkovit projekt LIFE v kategoriji Varstvo narave.

Pri projektu, katerega namen je celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah, sta poleg Zavoda za gozdove Slovenije sodelovala še Univerza v Ljubljani in podjetje Eurofins Erico Slovenija iz Velenja, finančno pa ga je podprlo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Poleg slovenskih partnerjev so pri projektu sodelovali še partnerji iz Hrvaške, Italije in Avstrije.  

Čeprav je projekt zaključen, bodo na Zavodu za gozdove Slovenije še naprej sodelovali s prebivalci, ki živijo na območju rjavega medveda, in jim pomagali pri preprečevanju škod, ki jih ta povzroča. Koordinator projekta Rok Černe meni,  da je Slovenija s tem priznanjem dobila tudi mednarodno prepoznavnost, da zmore sobivati z medvedom. Več v prispevku. Polsušaj. 

Foto: arhiv Zavod za gozdove Slovenije

Ob 25. obletnici slovenskega društva Hospic so v Pivki tudi uradno ustanovili območni odbor Primorsko-Notranjska, ki ima prostore v Krpanovem domu.

Strokovna delavka za področje Obale, Primorske, Notranjske Roberta Noemi je zadovoljna, da imajo na občini posluh zanje in njihovo delo, aktivnosti pa bi si s pomočjo prostovoljcev želeli razširiti tudi na Postojnskem in Ilirskobistriškem. Za enkrat so izobrazili 10 prostovoljcev, ki z obilico sočutja stojijo ob strani umirajočim, njihovim svojcem in žalujočim.