Na Cerkniškem jezeru je v tem času  precej vode. Strokovni direktor Notranjskega regijskega parka in ornitolog Tomaž Jančar pravi, da je voda letos prišla ravno ob pravem času za jesensko selitev ptic. Na štetju pred tedni so našteli blizu 1000 osebkov.

Med selivkami so še posebej impozantni žerjavi. Že nekaj let jih lahko opazujemo na novi selitveni poti, na kateri so tudi Cerkniško jezero in Postojnska vrata. Večina žerjavov Slovenijo le preleti. Nekaj se jih tudi ustavi, nahrani in nadaljuje pot. Življenjski pogoji za ptice se spreminjajo. Žerjavi v Sloveniji ne gnezdijo, po mnenju Tomaža Jančarja pa smo temu na Cerkniškem jezeru blizu. 

Foto: Tine Schein, Notranjski regijski park 

Drugi val epidemije je ponovno prizadel nekatere gospodarske panoge, ki so si po prvem spomladanskem zaprtju komaj nekoliko opomogle. Med njimi so tudi frizerski saloni in gostilne. Na Bistriškem je registriranih 20 samostojnih podjetnikov s frizersko dejavnostjo ter okrog 40 gostinskih obratov in turističnih kmetij.

Lastnica frizerskega salona v Ilirski Bistrici Suzana Petrač pravi, da kljub težkim časom poskušajo ostati optimistični. Obrtno-podjetniška zbornica se sicer zavzema, da bi tako frizerske kot tudi druge dejavnosti čim prej zagnali, vendar si sama odprtja za vsako ceno in pod neživljenjskimi pogoji ne želi.

Želijo si, da bi jim država priskočila na pomoč tudi pri financiranju fiksnih stroškov za elektriko, vodo, internet in ostalo, saj je položnice treba poravnati tudi, če so dejavnosti zaprte. Na Bistriškem za zdaj sicer noben frizerski salon še ni zaprl svoje dejavnosti, vendar pa s strahom zrejo v prihodnost.

V veliki negotovosti so tudi gostinci. V Gostišču Danilo – Hiša Primc v Ilirski Bistrici je v gostinstvo vpeta cela družina. Situacija je zelo težka, pravi Tadej Primc, vendar pa vztrajajo in si pomagajo po najboljših močeh. Trenutno nudijo osebni prevzem hrane, ki pa zadošča le za pokritje osnovnih stroškov. V Gostišču Danilo oddajajo tudi sobe, nudijo pa tudi parkirišča za avtodome. Ker so odvisni predvsem od tranzitnih gostov iz severnih držav, so sobe in parkirišča letos bolj ali manj samevala. Poslušaj. 

 Posledice Covid krize se že nekaj časa zelo konkretno kažejo v številu brezposelnih, registriranih na Zavodu RS za zaposlovanje. V območni službi Koper opažajo, da je kriza bolj prizadela tista območja, kjer je turizem bolj razvit. Med primorsko-notranjskimi občinami  tako najbolj izstopa Postojna, kjer so oktobra registrirali 104 brezposelnih več kot v istem obdobjem lani.

Direktorica Nevenka Bandelj napoveduje, da bo oktobrsko odpuščanje pri Postojnski jami te številke seveda še povišalo. Sicer pa je po njenem možnosti za delo v regiji dovolj. Delavce iščejo med drugim v Pivki perutninarstvu, podjetju Oro in Kolektorju. Poslušaj. 

Rokometašica Teja Treven prihaja iz Rovt nad Logatcem. Tam se je tudi začela njena športna pot.  Obiskovala je drugi razred, ko se je vključila v krožek mini rokometa. Še bolj kot sam šport jo je takrat navdušila pozitivna energija, ki se je ustvarila na krožku.

Trener Peter Perčič pa jo je vzpodbudil, da se je kasneje vpisala v Rokometni klub Zvezda Logatec.  Športna pot jo je nato vodili v ljubljansko Olimpijo, kmalu pa je odšla v Izolo. Lansko leto  je tudi nastopila za slovensko mladinsko reprezentanco.  »Za dober rezultat so potrebni želja, odrekanje, trdo delo in vztrajnost,« pravi danes. Pot do Izole jo je vodila prek Olimpije, lansko leto pa je nastopila za slovensko mladinsko reprezentanco.

Foto: osebni arhiv 

 Bukov kozliček je prebivalec zrelih in starih listnatih ter mešanih gozdov. Od 3 do 4 cm dolg hrošč je ogrožen v svetoven merilu. Na Notranjskem je pogost, kar pomeni, da so naši gozdovi ohranjeni.

O bukovem kozličku smo se pogovarjali z biologom iz Notranjskega Regijskega parka Joštom Stergarškom. Opozarja, kako je pomembno, da bukovino in ostali les, ki ga kozlički naseljujejo,  kar se da hitro pripeljemo iz gozda. Saj les spomladi in zgodaj poleti naselijo hrošči in v njem pustijo jajčeca. Če ga odpeljemo in uporabimo, prekinemo razvoj novih hroščev, saj zanj potrebujejo do štiri leta. Poslušaj. 

Notranjski regijski park je na učni poti pustil deblo za bukovega kozlička.  

Fotografiji Jošta Stergarška in Maje Košuta iz Notranjskega regijskega parka.