Na območju Notranjskega parka, po sprehajalnih, gozdnih in planinskih poteh, presahlem Cerkniškem jezeru in kolovozih vsakodnevno opažajo kros motorje in štirikolesnike. Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju ni dovoljena. Notranjski regijski park pa je celo zavarovano območje narave!  

Cerkniško jezero je zelo pomembno mokrišče za ptice. Na območju Notranjskega regijskega parka je bilo opaženih preko 270 različnih vrst ptic. Od nas je odvisno, če bomo v času selitve in prezimovanja na njem še naprej opazovali redke sramežljive ptičje goste in jate rac, gosi ali pa žerjavov. Cerkniško jezero pa je, kot je izpostavil direktor parka Matevž Podjed, pomembno gnezdišče za ptice.  Na jezeru gnezdi kar sto vrst ptic, med drugim je v zadnjih leti jezero postalo največje gnezdišče kosca  v Sloveniji. Da že dolgo živi z ljudmi iz objezerskih krajev, govori tudi dejstvo, da ima v teh krajih domače ime  hrestač. Poslušaj. 

Foto: Notranjski park 

Akademski slikar Božidar Strman Mišo živi in ustvarja v Krpanov deželi. Njegovo Gradiško je čisto blizu Svete Trojice, ruševin gradu Pajkovo, kjer naj bi Martin Krpan služil kot oskrbnik, in pobočja hriba, na katerem stoji cerkev svetega Urha.  Ta ni znana le potem, da v njej poje zvon iz leta 1383, v njeni bližini stojijo ostanki Fajglove domačije, doma Martina Krpana.

 Slikar je temu junaku posvetil velik del svojega opusa. Z  domoljubno digitalno izdajo za domačo uporabo  in razvedrilo pa želita s hčerko Polonco Strman, ki je izdajo oblikovala, Martina Krpana podariti otrokom in odraslim v branje, razmišljanje in barvanje, saj je Strman Levstikovo literarno delo ilustriral v črno-beli tehniki. Avtorja sta dodala tudi navodila, kako natisnjene liste spnemo v knjigo.

 Povezavo do digitalne izdaje Martina Krpana je med drugim na svoji spletni strani objavila Občina Cerknica.

hhttps://www.cerknica.si/files/other/news/31/246465FranLevstik_MartinKrpan_BozidarStrmanMiso.pdf 

Na nedeljski klepet smo povabili dr. Martina Premka. Zgodovinar je domač tako v Loški dolini kot v Pivki. V dolini pod Snežnikom  je nove svetove vedoželjnim otrokom odstirala njegova stara mama, ki je bila tam učiteljica že v predvojnih letih. Vezi med Loško dolino in Premkovimi se niso nikoli pretrgale. Popolnoma drugačne pa je naš gost spletel v Pivki.

Parku vojaške zgodovine  je bil več let v veliko pomoč pri zbirki težkega orožja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji.  Dr. Martin Premk je avtor več knjig, ki so predvsem povezane z drugo svetovno vojno ali dogajanjem po njej, kot so bile denimo diverzantske skupine.  Načelen človek brez dlake na jeziku pa je dobrodošel govornik na proslavah in slovesnostih, ki so povezane z našim narodnoosvobodilnim bojem. Poslušaj. 

Martin Premk na Tankovskem vikendu v Parku vojaške zgodovine. 

Foto: Valter Leban

Jože Škrbec je drugačen po tem, da ne vidi. Postojnčani ga večrat srečujejo v mestu, največkrat pa tam kjer domuje, v Majlontu. Jože je vid izgubljal postopoma, najprej na eno in kasneje še na drugo oko. Opisal nam je s kakšnimi težavami se vse srečuje, koliko je življenje slepih dražje in kako se znajde v življenju, nam je zaupal v pogovoru.

V zadnji mladinski oddaji meseca aprila smo poklepetali z letošnjim maturantom Petrom Mezetom iz Postojne. Obiskuje Srednjo šolo tehniških strok Šiška v Ljubljani, smer Tehnik mehatornike. Pravi, da mu priprave na letošnjo mnaturo ne povzročajo večjih težav, vseeno pa priprave niso enake prejšnjim generacijam, zato bi bila matura lahko nekoliko prilagojena. Izpostavil je odločitev Avstrijskega ministrstva za izobraževanje, kjer so maturantje opravičeni ustnega dela mature.

Meze zadnjih 10 let tudi trenera košarko v KD Ilirija v Ljubljani. Treningi in tekme so do nadaljnega odpovedani, zato kondicijo vzdržuje s tekom v naravi in vajami za moč. Po končani maturi želi šolanje nadaljevati na Fakulteti za strojništvo.

Poslušaj kaj nam je še zaupal.