Društvo Dolomitne lutke je vodilni partner projekta Pokrivala na Notranjskem. V okviru projekta ne želi le raziskati nekoč tradicionalno klobučarstvo in izdelavo polhovk. 

Glavni cilj projekta je namreč zbrati dovolj znanja za izdelavo pokrival iz polhovih kožic in klobučevine ter znanje prenesti naprej. Društvo bo tako pripravilo delavnice in spletni priročnik. Pri polhovkah  jim gre kar dobro od rok, prvo so že naredili, večji zalogaj bo izdelovanje klobuka, saj je ohranjenega znanja zelo malo, je povedala Polona Klavžar in dodala, da bodo izvajalci projekta informacij o izdelavi pokrival, ki so ju izbrali, zelo veseli. Poslušaj. 

Foto: Društvo Dolomitne lutke 

Meteorološka spletna stran meteolab.si že 13. leto nudi natančen vpogled v podatke o vremenskem dogajanju v Ilirski Bistrici. Zasnoval jo je Bistričan Saša Zidar, ki se z meteorologijo ljubiteljsko ukvarja že od svojega 12. leta. Kar nekaj let raziskovanja, učenja ter nabiranja izkušenj in opreme je bilo potrebnih, da je konec leta 2008 prišel do svoje čisto prave profesionalne meteorološke postaje. Ker ima licenco za sprejem slik iz meteoroloških satelitov, je pred kratkim na strani ponudil še satelitske posnetke. 

Med vremenske posebnosti na Bistriškem pa nedvomno sodijo tudi poplave. Zidar je zato v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame leta 2013 zasnoval projekt padavinskega monitoringa na območju Snežniškega hribovja, s katerim pomaga pri napovedovanju poplav in preprečevanju škode. Saša Zidar je s svojo vnemo, znanjem in meteorološkimi ter hidrološkimi podatki temelj vsake intervencije ter nepogrešljiv član štaba civilne zaščite v Ilirski Bistrici. Ob nedavnem dnevu civilne zaščite je zato prejel tudi srebrni znak Civilne zaščite RS.  Odkar zbira vremenske podatke je prišel tudi do nekaterih zanimivih ugotovitev glede vremena na Bistriškem. Kakšnih? Poslušaj. 

Policijska uprava Ljubljana poroča o predrznih neznancih, ki so včeraj v Logatcu ogoljufali starejšega občana. Do njega so pristopili okoli 11. ure dopoldan, ga ogovorili in mu v prodajo ponujali posodo. S pogovorom so ga zavedli in prepričali, da je denar večkrat dvignil na bankomatih in na banki ter jim izročil nekaj tisoč evrov gotovine za posodo.

S kraja so se odpeljali  z osebnim vozilom znamke Peugeot, črne barve. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, da bi izsledili neznane storilce in bodo o vseh znanih okoliščinah obveščali pristojno državno tožilstvo, so še zapisali na PU Ljubljana. 

Današnji dan je v Notranjskem muzeju Postojna mali praznik, saj so iz nekdanjih prostorov, ki jih je muzej delil z glasbeno šolo, na restavriranje odpeljali  najstarejšo bencinsko lokomotivo iz Postojnske jame. Po zaključeni obnovi bo muzej lokomotivo ustrezno predstavili v novih zunanjih oglednih depojih.  

Obnovo, za katero bo s prevozi vred treba odšteti 10 tisoč evrov, bosta finančno pokrila Občina Postojna in Ministrstvo za kulturo. Slednje se je za sofinancranje odločilo na podlagi preteklega dobrega dela muzeja. Velik zalogaj je tudi sama restavracija, saj se tovrstnim restavriranjem ukvarjajo le še redki, je povedala muzejska svetovalka, zgodovinarka  Alenka Čuk. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban in Notranjski muzej Postojna 

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Postojna je danes zjutraj začel z odstranjevanjem navlake za hišo na Ljubljanski cesti, kjer domačinom dobro znani Postojnčan že leta zbira in odlaga različno ropotijo, predvsem odslužene avtomobile. Kot je pojasnila vodja redarstva Neva Šibenik, inšpektorat na podlagi izvršbe danes z zemljišča odstranjuje komunalne odpadke. To lokacijo sicer na redarstvu obravnavajo že več let, medtem so odpadke tudi že večkrat odpeljali, a so se znova nakopičili. Šibenikova je še dodala, da avtomobilov in njihovih delov žal ne smejo odpeljati, saj to presega njihove pristojnosti. Sicer pa je po njenih besedah zaradi daljše odsotnosti prejšnjega zadevo prevzel novi inšpektor.

Kot je znano, domačin s kopičenjem predmetov v okolici hiše ob Ljubljanski cesti, pa tudi v Stari vasi in v Kočah  že desetletja povzroča sive lase sosedom, občinskemu vodstvu in inšpekcijam. Tudi na Inšpektoratu RS za okolje in prostor v omenjenem primeru že dalj časa vodijo več inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov.

Po  mnenju mnogih odpad v samem centru dela tudi sramoto turističnemu mestu. Župan Igor Marentič, ki se z zadevo sicer ukvarja že od leta 2014, je pred dobrim letom po protestnem pismu stanovalcev Majlonta  k učinkovitemu ukrepanju ponovno pozval Inšpektorat za okolje, Medobčinski inšpektorat, policijo in Finančno upravo RS. Omenjene službe so se dotlej namreč izkazale za  povsem nemočne.

fotografije: Valter Leban, Mateja Jordan