V četrtek se je začela 20. sezona bralnega projekta Primorci beremo. Na skrbno pripravljenem seznamu je letos 87 naslovov slovenskih avtoric in avtorjev, knjig različnih vrst in žanrov, med njimi tudi e-knjige in zvočne knjige.

Začetki projekta Primorci beremo, v okviru katerega primorske knjižnice že dvajset let spodbujajo branje slovenskih avtorjev, segajo v leto 2007. Šlo je za čas, ko je drastično upadala izposoja knjig slovenskih avtorjev, hkrati pa Slovenci takrat nismo imeli žanrske literature, kakršno imamo danes. Ideja o projektu, ki bi spodbujal branje slovenskih knjig, je dozorela v tolminski knjižnici. K sodelovanju so sprva povabili knjižnice iz Nove Gorice, Idrije in Ajdovščine, že leta 2010 pa je v projektu sodelovalo vseh deset knjižnic. To so še knjižnice iz Postojne, Ilirske Bistrice, Izole, Pirana in Kopra ter Narodna in študijska knjižnica Trst s podružnično goriško knjižnico.

Pred dvema desetletjema so knjižničarke zaznavale med bralci prevladujoče mnenje, da so knjige sodobnih slovenskih avtorjev težje berljive in nezanimive, vendar pa so bili temu navkljub že sami začetki projekta obetavni, je povedala takratna direktorica Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin Jožica Štendler: “Že tisto prvo leto se je za sodelovanje v projektu odločilo kar veliko naših bralcev in tudi bralcev iz drugih knjižnic, ki so bili celo presenečeni nad prebranim, pohvale pa so prihajale tudi od naših stanovskih kolegov pa tudi iz založb.”

Najnovejših knjig običajno ne vključijo na seznam, saj jih je zaradi čakalnih vrst težje dobiti. Seznam letos  sestavlja 74 proznih del in 13 pesniških zbirk, poleg tega pa ob jubilejnem letu še 19 najbolj branih knjig preteklih sezon. Spremljevalni dogodki bodo objavljeni na spletni strani projekta. Na seznamu je tudi slikanica Jame. V knjigi so združili moči avtorici in avtor, zaposleni v Notranjskem muzeju Postojna Ana Čič, Tina Poljšak in Tine Kaluža ter  ilustrator Damijan Stepančič.  

Tine Kaluža in Ana Čič 

“Dneva brez glasbe si ne predstavljam. Blagoslov je, da živim od tega, kar imam najraje na svetu,” nam je v Nedeljskem klepetu povedal glasbenik, glasbeni producent, avtor glasbe in besedil Alen Klepčar. 

Razpet je med Malo Pristavo na Pivškem, od koder izhaja in kjer ima snemalni studio, ter Reko, kjer sta si dom ustvarila s partnerico Ivo. Glasbi je zavezan od malih nog. Javnost ga je spoznala kot del Ansambla Biseri. Člani te skupine so začeli kot otroci in se razšli, ko jih je odraslo življenje odpeljalo po različnih poteh. Alen je glasbo pisal že za Bisere in očitno našel formulo za uspeh, saj je danes podpisan pod številne uspešnice, predvsem tistih glasbenih skupin, ki igrajo za zabavo množic. Za svojo dušo pa je ustanovil skupino Don Allen. Prisluhni mu. 

Zadnja nedelja v aprilu bo na Bloški planoti minila v znamenju dediščine, narave in rekreacije. Turistično društvo Bloke namreč vabi na tradicionalni Pohod po Krpanovi poti.  Pohodniki lahko izbirajo med 19- in 23-kilometrsko traso, na daljši si bodo ogledali  še povirje Iške.

Predsednik Turističnega društva Bloke Matej Pakiž je povedal, da pot pelje mimo naravnih in kulturnih znamenitosti planote, tudi mimo kraja, kjer je stal dom Martina Krpana. Ob poti bo tako moč srečati tudi literarne like iz pripovedke Martin Krpan. Poslušaj.

Arheologinja Sabina Stambulić Pugelj z veliko spoštljivostjo pripravlja arheološke sprehode po domači ilirskobistriški občini. Želi si, da arheološko dediščino spozna čim več ljudi, saj je prepričana, da znanje vodi do njenega ohranjana, pa tudi do preprečevanja nepooblaščenih izkopavanj. Na praznični dan, v ponedeljek, 27. aprila, ob 15. uri, vabi na 3. arheološki sprehod na Sveto Katarino nad Novokračinami.

Kot je povedala, je z železnodobnega gradišča znanih malo predmetov. Verjetno so jih našli več, a so se porazgubili. Čar Svete Katarine se skriva v njeni okolici, kjer arheologi domnevajo še več ostalin in predvsem v ljudskem izročilu. Mogočni kamniti ostanki so burili domišljijo naših prednikov. Poslušaj. 

Sveta Katarina iz arhiva Sabine Pugelj 

Na osrednji slovesnosti ob 23. aprilu, prazniku Občine Postojna so za častnega občana imenovali  Maria Nagodeta, priznanji pa sta prejela  Društvo Drobnovratnik in Vrtec Postojna. Mario Nagode je častni občan postal zaradi izjemnih dosežkov na področju dobrodelnosti, športa, kulture in promocije domače občine.

Še bolj kot na naziv je ponosen na to, da so mu številni rekli, da je naziv prejel zasluženo. Priznanje skupnosti pa mu predstavlja veliko motivacijo za nadaljnje delo. Prisluhni.