Studenec na Blokah ni znan le po svojem športnem društvu, ampak tudi po imenitni cerkvi Sv. Petra, apostola, ki bdi nad celotno vasjo. Sega že v sredino 18. stoletja. Za njeno obnovo pred nekaj leti so se zavzeli kar vaščani sami. Zavihali so rokave in s skupnimi močmi izvedli več obnovitvenih del. 

Kot zanimivost velja izpostaviti, da so v Napoleonovih časih francoski vojaki v tej cerkvi imeli tudi konje. To je sicer ena od večjih podružničnih cerkva na Blokah in je del bloške župnije. Ima tudi prižnico, pevski kor in zakristijo. Več o cerkvi, njeni zgodovini in prizadevnih vaščanih nam je povedal župnik župnije Bloke, Simon Virant. Poslušaj.

Kulturno društvo Tuščak Bač je minuli konec tedna v cerkvici sv. Janeza Krstnika na Baču pripravilo razstavo o velikonočnih običajih nekoč in danes. Zanimivo razstavo si bo mogoče ogledati še danes   med 17. in 19. uro. 

Med najstarejšimi predmeti na razstavi so skoraj sto let stara slika Jezusa na Oljski gori in stare pratike, med zanimivejšimi pa je denimo naprava za izdelavo oblatov oz. hostij, ki jo je za razstavo odstopil kneški župnik Alojz Milharčič. Poseben čar razstavi daje tudi sam prostor. Sicer majhna, vendar za tovrstne dogodke ravno prav velika cerkvica sv. Ivana iz 17. stoletja razstavi daje poseben pečat. Ob tem naj poudarimo, da je ob obisku razstave treba upoštevati vse preventivne ukrepe. Prisluhni. 

S četrtkom se ponovno zaprejo tudi vsi verski objekti, javna bogoslužja bodo tako tudi v tednu pred veliko nočjo in na sama praznična dneva v krščanskih cerkvah potekala brez navzočnosti vernikov. To bo že druga velika noč v epidemičnih razmerah in kot pravi župnik mag. Jože Koren, so se tudi v cerkvi Svetega Štefana v Postojni v minulem letu nekako prilagodili razmeram in se kljub ukrepom vernikom približali, kolikor je bilo možno.

Sredi decembra so zaradi sproščenih ukrepov lahko v cerkvi sprejeli 16 družin, zdaj, ko se razmere ponovno zaostrujejo, pa bodo cerkve spet zaprte.  Koren pravi, da se odsotnost vernikov pozna tudi na financah, a so kljub temu lani uspeli dokončati obnovo fasade, ki se je sicer začela že predlani in jo je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: Valter Leban 

Minulo soboto so gasilci iz Rovt dokončno zapustili prostore starega gasilskega doma in srečni ter ponosni prestopili prag novega. Dan pred selitvijo so iz starega doma izvozili še na zadnjo intervencijo, v soboto pa kompletno operativno opremo preselili v novo stavbo. Vanjo so  namestili interaktivno tablo z aplikacijo FireApp. Ta bo gasilcem služila za hitro pridobivanje informacij o intervencijah, je povedal predsednik PGD Rovte Boris Trček. 

Gasilci so z  gradnjo začeli maja 2019, lani decembra so prejeli uporabno dovoljenje in dela zaključili v začetku tega leta. Stavba je odeta v fasado gasilskih barv belo-rdeče kombinacije, pred njo je ogromno parkirišče, posebno ličnost pa ji daje osvetljena vitrina s kipom svetega Florijana, ki ga  je izdelal domačin Andrej Jereb. V dvonadstropni stavbi sta poleg gasilskih prostorov dve stanovanji. Poslušaj. 

Foto: Ksenija Mlinar in Marko Kržišnik 

Nesnovna kulturna dediščina vključuje znanja in veščine, ki so se prenašale iz roda v rod, marsikatere pa so že pozabljene. Nekateri se določenih spretnosti še vedno dobro spominjajo, saj so kot otroci pomagali pri opravilih, ki so jih izvajali njihovi starši. Na Blokah so ženske redno izdelovale zobotrebce iz leskovine, saj jim je ta dejavnost pomagala preživeti. Zbrale so se v hiši, si izmenjevale zgodbe in izkušnje ter pridno delale, večkrat pa so jim pomagali tudi otroci.

Izdelane zobotrebce so povezali v butarice in jih nato prodali. Odkupila jih je zadruga ali gostilna. Z nami je spomine na izdelavo zobotrebcev na Blokah delila tudi Majda Kljun s Studenega na Blokah, ki je okrog leta 1970 še kot otrok pomagala mami in sosedam pri izdelavi teh praktičnih pripomočkov. Več v prispevku.

Fotografiji: Stareslike