Diplomat France Punčuh je zaradi pomoči pri reševanju Judov med 2. svetovno vojno prejel častni naziv ‘Pravičnik med narodi’. Spominski plošči ima v Varšavi, kjer je leta 1944 v varšavski vstaji izgubil življenje, in v domačem Gornjem Logatcu. Tam se je rodil leta 1902.

Med 2. svetovno vojno je živel v Varšavi in številnim Judom je pomagal tako, da je prevzel njihovo premoženje, ki bi sicer bilo zaplenjeno. S tem jim je omogočil, da so lahko pobegnili.  V Logatcu razmišljajo, da bodo sokrajana predstavili tudi v knjigi, tako kot so Andreja Gosarja, in ga po zgledu Gosarjevega večera predstavili na Punčuhovem večeru.

Foto: spletna stran Občine Logatec 

Mojster preživetja v naravi, raziskovalec, popotnik, odličen strelec in nekdo, ki obvlada borilne veščine, kitaro in didgeridoo – vse to je Laris Žurga, ki večino časa preživi na Blokah, čeprav izvira iz Dolenjske. Že kot otrok je preiskoval neskončne poti in gozdove, v odrasli dobi pa vse to nadgradil z različnimi znanji. Bloke mu pomenijo zelo veliko zaradi bogate in neokrnjene narave in večkrat pove, da so gozdovi največja igralnica na svetu, saj ponujajo prave pustolovščine, če se znajdemo in jim prisluhnemo.

Otroci ga imajo nadvse radi, saj jim na preproste načine zna pokazati, kako postaviti bivake, prižgati ogenj, narediti vozle in pripraviti testenine iz smrekovega lubja. Sicer v roke rad prime tudi kitaro, didgeridoo in orglice, prepotoval pa je že dobršen kos sveta. V današnjem nedeljskem klepetu nam je zaupal, kako je začutil klic narave, katero izkušnjo v gozdu si je najbolj zapomnil in kako se lahko vsak človek bolj poveže z naravo in v njej tudi preživi. Več v prispevku.

Način gospodarjenja z gozdom v Sloveniji, ki je določen z Zakonom o gozdovih, zagotavlja trajnostno in okolju prijazno gospodarjenje. Slovenija ima, poleg Švice, zagotovo enega izmed najbolj naprednih načinov gospodarjenja z gozdovi, ki jih ne izčrpava in ne uničuje, temveč jih ohranja. S tega vidika certificiranje naših gozdov ni potrebno. Vendar pa tuji kupci lesa in lesnih izdelkov večinoma zahtevajo te certifikate.

K pogovoru smo povabili Egona Rebca iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki nam je povedal, da je v Sloveniji že skoraj četrtina gozdov certificiranih, logaška občina pa kar precej zaostaja za tem povprečjem saj tam znaša le dobrih 18 %. Sama pridobitev certifikata ni težavna, odpira pa kar precej možnosti trgovanja z lesom predvsem s tujino. Poslušaj. 

V Športnem parku Pivka, pri tamkajšnji osnovni šoli, so v torek še uradno namenu predali nov jeklen poligon za vadbo na prostem. Občini Pivka ga je podarila Skupina SIJ v sodelovanju z Združenjem športnih zvez Olimpijskega komiteja Slovenije. Občina Pivka je  k darilu dodala  8.000 evrov, kolikor je morala odšteti za zemeljska dela in zaščitno podlago.

 Poligon v Pivki je izdelan iz 86 metrov jeklenih cevi in je del projekta Jeklena volja, ki ga v Skupini SIJ izvajajo od leta 2014. Ta želi  lokalnim skupnostim, v katerih delujejo njihove družbe, omogočiti brezplačno rekreacijo na prostem.  Nova telovadna orodja, kot je bradlja, lestev, ribstol in druga, bodo tako  popestrila ponudbo športnega parka z otroškim, košarkarskim in nogometnim igriščem. Poslušaj. 

Foto: Aleš Fevžer

ODKRITJE SPOMENIKA NA SUHORJU

V petek so pri vasi Suhorje odkrili spomenik, v spomin na strmoglavljenje letala Supermarine spitfire 29. aprila leta 1945. V njem je  življenje izgubil pilot britanskega kraljevega letalstva Edmund Ramsbotham.  

V zaključnih vojnih operacijah so britanski lovci kot pomoč jugoslovanskim partizanom zalezovali nemške kolone in vlakovne kompozicije. Narednik Ramsbotham  je bil  najverjetneje ob nizkem preletu zadet ob eksploziji tovornjaka s strelivom ter je za tem strmoglavil. Vaščani Suhorja so ga pokopali na vaškem pokopališču. Kmalu po vojni so britanske vojaške oblasti posmrtne ostanke prekopale na vojaško pokopališče v Beogradu, kjer počiva še danes. Na Suhorju spomin na ta tragični dogodek ni nikoli povsem zamrl in prav iz vaške skupnosti je prišla pobuda, da bi v lanskem letu, ob 75. letnici padca, postavili spomenik. Vaščani so se obrnili na Park vojaške zgodovine, ki se veliko ukvarja prav z dediščino padlih zavezniških letal ter sodeluje tudi z britanskim veleposlaništvom.

Park pa je k sodelovanju povabil akademskega kiparja Jurija Smoleta. Spomenik, ki ga je izdelal, stoji prav na kraju tragične nesreče. Izdelal ga je  iz lokalnega peščenjaka in upodablja rep letala Spitfire. Ploščat kamen velikega formata  ima dve različni plati: grobo stran z ostanki naravne teksture in grobimi sledovi obdelave, ki predstavlja destrukcijo sovražnika ter fino obdelano, zbrušeno stran, ki predstavlja lepoto jeklene ptice, letala Spitfire. Naravni kamen objema stilizirana oblika roke iz spoliranega inoxa, ki simbolizira pilotov boj za življenje.

Slavnostna govornika na odkritju spomenika sta bila načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš ter namestnik veleposlanice Združenega kraljestva Paul Jancar. Britansko vojsko je na slovesnosti zastopal obrambni ataše podpolkovnik Christopher Day. Poseben poklon spominu nesrečnega pilota so namenili tudi letalci 15. letalskega polka Slovenske vojske, ki so s skupino letal Pilatus PC-9 ob odkritju spomenika preleteli prireditveni prostor.

Spomenika zaradi epidemije sicer niso mogli postaviti ob lanski okrogli obletnici, so še sporočili iz Parka vojaške zgodovine. 

Foto: Simon Avsec