Nacionalni mesec skupnega branja poteka že od 8. septembra, od mednarodnega dneva pismenosti, zaključil se bo ob koncu Tedna otroka 12. oktobra. Potem, ko je lani bilo v ospredju branje v javnem prostoru, letos izpostavlja glasno branje in pripovedovanje.
Kot ob tem sporoča Anita Leskovec, knjižničarka na mladinskem oddelku Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, je največja nagrada, ko se naučimo brati vsak dan. V cerkniški knjižnici k temu uspešno spodbujajo z bralnimi akcijami za mlade. V društvu Bralna značka Slovenije sicer pravijo, da je pobuda za deset minut branja nastala v duhu razmisleka, kaj bi lahko še storili za dvig in krepitev bralne kulture.

V občini Ilirska Bistrica so začeli z glasovanjem za participativni proračun, potekalo bo do petka. Občanke in občani izbirajo projekte, ki jih bo občinska uprava v sodelovanju s predlagatelji izvedla v letih 2026 in 2027. V občinskem proračunu je za izvedbo izbranih projektov zagotovljenih po 130 tisoč evrov za vsako leto.
Prek spletne platforme lahko glasujejo vsi občani, ki so ali še bodo v letošnjem letu dopolnili vsaj 15 let. Občina nudi tudi pomoč vsem, ki niso vešči rabe računalnika. Objava rezultatov bo 13. oktobra.

Sabina Vadnjal je Postojnčanka, ki se že nekaj let sooča z eno najtežjih življenjskih preizkušenj – z materinstvom otroka s prirojeno srčno napako. Sabinin sin Maj se je rodil z resno srčno boleznijo, zaradi katere je prestal številne operacije in dolgo časa v bolnišnicah.  Sabinina zgodba je zgodba poguma, vztrajnosti in neizmerne ljubezni, v bitkah pa je Sabina kljub nepredstavljivim izzivom vedno našla moč, da gleda naprej.

Poleg tega, da je mama, Sabina podpira tudi delovanje društva S srcem za srčke, ki je namenjeno prav staršem in otrokom s prirojenimi srčnimi napakami. Prav tako je Sabina na strani Društva Viljem Julijan, kjer si prizadeva za ozaveščanje o prirojenih srčnih napakah in ponuja podporo družinam, ki se znajdejo v podobnih situacijah. Danes bomo spregovorili o tem, kakšno je življenje z otrokom s posebnimi potrebami, kakšni so izzivi ter kako lahko vsi prispevamo k večji podpori in razumevanju. Več v prispevku.

Slovenski pesnik, orglar in skladatelj Pavel Knobl se je 24. januarja 1765 rosil v Orehek pri Postojni. Kot učitelj, organist in cerkovnik je delal v Postojni, Kranju in Ložu, Višnji Gori, Ribnici in nenazadnje Tomaju, kjer je tudi umrl.
Športno kulturno društvo Orehek se v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in Občino Postojna vsako leto spomni na svojega rojaka. Oktobra priredijo Knoblove dneve z raznolikim programom, ki je razpotegnjen čez cel mesec. Prvi dogodek bo na sporedu že danes, saj v Orehek prihaja kantavtor Andrej Šifrer.

Mednarodni koordinacijski odbor Unescovega programa Človek in biosfera je potrdil odločitev, da se biosferno območje Kras preimenuje v biosferno območje Škocjanske jame ter da se njegovo prehodno območje razširi na celotno območje občin Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.
Širitev prehodnega območja ne prinaša dodatnih varstvenih režimov. Namen širitve pa je spodbujanje aktivnosti, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, kot so raziskovanje, izobraževanje, spodbujanje naravi prijaznih praks kmetijstva, obrti in turizma.