Kategorija: Novice

  • V POSTOJNI NOV DEFIBRILATOR

     Nenadni srčni zastoj lahko doživi vsak. Ko do njega pride, lahko življenje reši defibrilator.  Postojna ima trenutno 39 defibrilatorjev, ki so na voljo 24 ur na dan, 12 jih je dostopnih v delovnem času ustanov, v katerih so pritrjeni, 4-je pa so v zasebni lasti. Pred kratkim so občani novega dobili na parkirišču pred Notranjskim muzejem Postojna na Kolodvorski cesti 3. AED je tam nameščen poleg postaje POS bikes, postavitev pa je financiralo Društvo AED. V občini Postojna je tako zdaj skupno 55 defibrilatorjev.

    Ta prenosna elektronska naprava lahko zazna srčni zastoj in z električnim sunkom ponovno požene srce ter s tem reši življenje. Naprava je enostavna za uporabo in popolnoma varna, saj jo ob upoštevanju navodil lahko uporablja vsak.

    Spomnimo, da je ob srčnem zastoju treba poklicati na številko 112, kamor posredujemo podatke kdo kliče, kaj, kje in kdaj se je zgodilo, ali je kaj ponesrečencev in koliko, kakšne so poškodbe in okoliščine na kraju nesreče ter kakšno pomoč potrebujemo.

     

    Foto: Notranjski muzej Postojna 

    Avtor:Maša Zidar
  • ZADNJE DEJANJE DOBRODELNEGA POHODA

    Osebni trener Aleš Finžgar se je leta 2023 odločil pripraviti športno-družabni dogodek, ki bi imel tudi dobrodelno noto. Organiziral je dobrodelni pohod na sv. Lovrenc in že tistega leta napovedal, da bo pohod postal tradicionalen. Letošnji, ki je presegel vsa pričakovanja, je bil 1. junija.

    Finžgar se je že ob prvi akciji povezal z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem Postojna-Pivka. Vsako leto se na dan dogodka zbirajo prostovoljni prispevki za otroke, ki jim starši ne morejo privoščiti letovanja na morju. Čeprav je bila letošnja dobrodelna akcija najbolj uspešna do zdaj, ima tudi nekaj grenkega priokusa. Policisti so namreč po dogodku ugotovili prekršek organizatorja

    Avtor:Jaka Zalar
  • PREVENTIVNA AKCIJA NA POSTAJALIŠČIH

    Vročinski val se nadaljuje,  na naših cestah pa prometni koledar v podaljšanem koncu tedna napoveduje zelo visoko gostoto prometa. Številni domači in tuji turisti se vračajo domov po praznikih, končujejo se tudi poletne šolske počitnice v delu Švice, Nizozemske in Nemčije, na cestah pa promet dodatno ovirajo dela, zastoji in občasno tudi poletne nevihte.

    Agencija za varnost prometa (AVP) bo zato v soboto, 16. avgusta, med 9. in 17. uro na počivališčih 15 večjih bencinskih servisov ob avtocestah voznikom ponovno delila brezplačno vodo z napisom Ostani zbran, ko sedeš za volan in izobraževalne letake Ustvari reševalni pas v šestih jezikih. Akcija bo potekala tudi na obeh straneh postajališč Lom in Ravbarkomanda. Več v prispevku. 

     

     

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NA SOZE ROMAJO ŽE OD LETA 1938

    Tudi v času, ko so nastajali koledarji le pod spretnimi prsti pisarjev in so se ljudje orientirali po bitju ure v vaškem zvoniku, si je človek enkrat na leto vzel čas in se odpravil na božjo pot. Tako se začne povabilo KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, ki jutri popoldne vabi na romanje na Soze. Društvo bo ob tej priložnosti izdalo spominsko podobico in razglednico z motivom skladatelja Alojzija Mihelčiča. V letošnjem letu namreč zaznamujemo 145. obletnico njegovega rojstva in 50-letnico smrti.
    Na Sozah se romarji srečujejo že od 1938. leta. Takratnemu duhovniku Milanu Grlju je v času fašističnega režima uspelo iz Jugoslavije prek rapalske meje pod vagonom vlaka pretihotapiti podobo brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je prav zaradi tega v svojih pridigah večkrat imenoval Marija pribežnica. Podobo je postavil v romarsko cerkev na Sozah. Tam bo 15. avgusta romarska sv. maša s pétimi litanijami in ofrom, blagoslov cvetja, dišavnic, zelišč in medu ter kulturni program.

    Avtor:Jaka Zalar
  • KROMPIRJEVA NOČ ZDRUŽUJE SKUPNOST NA UBELJSKEM

    “Smo se začeli jeziti, kako, da ni na Ubeljskem nič drugega kot ta hudičev krompir,” je Vladimir Počkaj – Žlajf začel pogovor o tem, kako je pravzaprav nastala Krompirjeva noč. Vsakoletni dogodek ima zdaj že lepo tradicijo, letošnji bo že 46.
    Larisa Hreščak Švigelj iz iz Turističnega športnega kulturnega društva Tisa Nanos pravi, da ključni del opravijo krajani sami, pripravijo krompir, delajo za šankom. Dogodek združuje krajevno skupnost. Krompirja še nobeno leto ni zmanjkalo, vsaka hiša za dogodek nameni celo gajbo. Prisluhni pogovoru.

    Avtor:Jaka Zalar