V nedeljo se je v večernih urah se je v domovino s svetovnega prvenstva za mlajše člane in mladince v Turčiji vrnila slovenska balinarska reprezentanca na čelu s svetovnima prvakoma Jako Štremflom in Urbanom Hitijem. Na sprejemu jo je pozdravila tudi predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko in vodja strokovnega štaba reprezentanc Davor Janžič, je sporočila zveza. 

Štremfel je osvojil naslov svetovnega prvaka v natančnem zbijanju do 23 let z zmago proti Italijanu Mateu Golfettu z 21:14, Urban Hiti pa še drugič zapored naslov svetovnega prvaka v hitrostnem zbijanju do 18 let s slavjem proti Italijanu Nicoli Bunivi s 47:46.

Hiti je ob polfinalni zmagi proti Hrvatu Adrianu Šipeku z 49 točkami izenačil tudi mladinski svetovni rekord, ki ga je postavil pred dobrim mesecem dni na tekmi slovenske lige.

Ob zlati kolajni je Štremfel osvojil bron še v hitrostnem zbijanju v kategoriji do 23 let, bronasta je bila tudi štafeta Štremfel/Hiti v isti starostni kategoriji.

Mladi slovenski balinarji so v Mersinu zabeležili še štiri uvrstitve med najboljšo osmerico. Z vodjo Samom Vehovcem in trenerjema Dejanom Korenom ter Dejanom Korošcem, je bila na svetovnem prvenstvu v mlajših kategorijah med najuspešnejšimi

Foto: Balinarska zveza Slovenije 

Klemen Turk je strokovnjak za konjerejo  in konjeništvo iz Loške doline. Svojo ljubezen do konj je gojil že od malih nog, strokovno pot pa je začel na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Pozneje je postal strokovni vodja v kobilarni Lipica, odgovoren za konjerejo in konjeništvo. Skrbel je za rejo, vzrejo in šolanje lipicancev – eno najstarejših in najbolj cenjenih pasem konj na svetu.

Poleg tega je Klemen tudi vrhunski voznik vpreg in mednarodni tekmovalec v dvovpregah, kjer je dosegel številne uspehe. V začetku septembra pa je bil na skupščini Mednarodne lipicanske zveze v Pibru v Avstriji izvoljen za predsednika tega uglednega združenja za naslednja tri leta. Danes bomo spoznali njegove poglede na prihodnost lipicanske pasme, pomen tradicije in inovacij v konjeništvu ter vlogo Slovenije v mednarodnem okolju ljubiteljev konj.

Tokrat se v oddaji Društvo za družbo posvečamo društvu Hospic. Slovensko društvo Hospic je nevladna, humanitarna organizacija, ki ljudi podpre v trenutku nemoči sprejemanja življenjske resnice, da se nekomu življenje izteka.

Njihovo poslanstvo je je sočutna, celostna, brezplačna oskrba umirajočih in njihovih svojcev na domu, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim otrokom, mladostnikom in odraslim. Pravijo, da se ukvarjajo z življenjem in ne s smrtjo. V društvu se spopadajo s pomanjkanjem prostovoljcev, saj zna biti tovrstno delo čustveno naporno. Pogovarjali smo se z vodjo Notranjsko-Primorske podružnice Ernestom Margonom, ki nam je med drugim več povedal tudi o aktivnostih društva. Prisluhnite.

Foto: Društvo Hospic

V družbi Fluidmaster so prepričani, da jim bo nova tovarna, ki so jo včeraj odprli na Prestranku, omogočila še večjo inovativnost in napredne tehnologije. Na novi proizvodni lokaciji je več trajnostnih rešitev, med drugim izkoriščanje odvečne toplote, zajemanje deževnice ter polnilne postaje za električna vozila.
Od zamisli na papirju do odprtja tovarne je minilo manj kot 18 mesecev. Stavba meri 110 krat 120 metrov in ima 13.200 m² neto uporabnih površin. Fluidmaster želi z novo tovarno krepiti svoj položaj kot zaupanja vreden svetovni ponudnik sanitarnih rešitev.

Foto: Tomaž Penko in Jaka Zalar

Prve jate žerjavov so na poti na jug že preletele Slovenijo. V klinastih jatah te velike ptice zmanjšajo zračni upor pticam na repu jate, ki zato za letenje porabijo manj energije. Ko se ptice na čelu utrudijo, pa zamenjajo mesta. Tudi če nas jata preleti v temi, po značilnem oglašanju ni težko ugotoviti, da je šlo za žerjave. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi letos zbira podatke o njih.

Če opazite jato žerjavov, vas vabi, da to sporočite Dejanu Bordjanu na elektronski naslov dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja. Dejan Bordjan pa nam je povedal, da so bili žerjavi še nekaj časa nazaj ogrožena vrsta, zato je dobro imeti podatke o njih. Ker teh velikih ptic ni težko opaziti, nam podatki o njihovih selitvenih poteh in navadah kažejo tudi selitvene poti drugih, manj opaznih vrst čez slovenski prostor. Prisluhni. 

Foto: Tine Schein, Notranjski regijski park