V logaškem Narodnem domu bodo zvečer osvetili novo monografijo z naslovom Prost: literarno in fotografsko delo Andreja Žigona. Predstavili jo bodo Branka Novak, Anja Sedej Korenč in Andrej Korenč v pogovoru z Urško Orešnik ob glasbi Vida Sarka in Bojana Šena. Namen monografije je dati poudarek Žigonovemu umetniškemu delu. Doslej se še nihče ni strokovno poglobil v njegovo fotografsko delo.
V Knjižnici Logatec hranijo celotno Žigonovo zapuščino. V monografijo so želeli vključiti tudi kakšno njegovo neizdano pesem, a je začuda niso našli. So pa pripravili prevoda v angleški in nemški jezik. Delo so začrtali že pred leti. V Knjižnici Logatec se že celo leto trudijo širši javnosti približati poslanstvo Andreja Žigona z dogodki ob 70-letnici njegovega rojstva.
Kategorija: Novice
- Avtor:Jaka Zalar
POPOLNA ZAPORA PRI RAVBARKOMANDI OD SREDE
“Staro cesto” med Uncem in Postojno bodo pri Ravbarkomandi popolnoma zaprli to sredo, 19. oktobra. Na tem delu bodo odstranili in zgradili nov nadvoz čez železniško progo.
Kot so sporočili iz Direkcije RS za infrastrukturo, bo v času popolne zapore obvoz urejen čez Planino. Obvoz bodo upravljali s pomočjo začasne prometne signalizacije.
Koliko časa bo trajala zapora, v direkciji niso mogli napovedati. Cesto bodo zaprli, ker je nadvoz močno dotrajan, vsaj nekajmesečna dela pa bodo stekla v odvisnosti od voznega reda Slovenskih železnic, so pojasnili. Tabla na delovišču sicer sporoča, da bo cesta zaprta od oktobra pa vse do avgusta 2023.
DNEVNI CENTER VABI NA KAVICO
V prvi polovici septembra je Dom starejših Logatec odprl tudi dnevni center, ki danes med 10. in 12. uro vabi na dan odprtih vrat oziroma druženje s kofetkanjem in klepetom. Direktorica doma Helena Primc Kalan na obisk vabi vse, ki si želijo začutiti utrip dnevnega centra.
V dnevni center sicer prvi uporabniki že prihajajo in pravijo, da se je družiti prijetno. Ker v domu vedo, da bi se kdo za uporabo centra raje odločil šele po tem, ko ga bo spoznal od bližje, so se odločili, da zainteresirane vabijo na obisk. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele PavlinPREDSTAVITEV GRADNJE VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOV
V Pivki bo v naslednjih nekaj letih okoli 100 novih stanovanj, tako profitnih kot neprofitnih. Na občini zatrjujejo, da so na rast prebivalstva dolgoročno pripravljeni, tudi kar zadeva vrtce in šole.
Občani bodo še več izvedeli lahko vprašali na današnji javni predstavitvi večstanovanjskih objektov na Kolodvorski cesti in Radohovski poti v Pivki. Predstavitev bo ob 17.30 v Krpanovem domu v Pivki. Poslušaj.
Avtor:Maruša Mele PavlinČAKAJO NA MLADIČKE ČLOVEŠKIH RIBIC
V Postojnski jami v teh dnehčakajo, da se izležejo novi mladički človeških ribic. Samička je v začetku junija odložila 43 jajčec in v jami zdaj čakajo na 32 mladičkov, kar, kot so zapisali, v statistiki pomeni rekordno 74-odstotno reprodukcijsko uspešnost. “Očitno je, da bomo podrli še en rekord,” so sporočili iz jame.
“Po statističnem sklepanju znanstvenikov od 500 odloženih jajčec v naravi dosežeta odraslo dobo le dva mladička človeške ribice,” so zapisali v sporočilu za javnost
Spomnimo, da so leta 2016, ko se je v jami izleglo 22 človeških ribic, beležili 34-odstotno reprodukcijsko uspešnost. Šest let pozneje v jami pričakujejo dvakrat večjo uspešnost, kar, kot so izpostavili, potrjuje sloves najuspešnejšega jamskega laboratorija, kjer zmajevim mladičkom po oceni znanstvenikov zagotavljajo optimalne pogoje za rast in razvoj. V ozadju je veliko dela in odgovornosti, lastno znanje in bogate izkušnje, so zapisali. Ekipa, ki skrbi za človeške ribice, se ponaša tudi z nazivom finalistov mednarodne nagrade Natura 2000, ki jo podeljuje strokovna komisija EU, so izpostavili.
Na podlagi empiričnih raziskav so potrdili, da na hitrost razvoja zarodkov in izleganja mladičkov vpliva temperatura okolice. Ob višji jamski temperaturi razvoj poteka hitreje. Leta 2016 so prve mladičke v predelu jame, kjer je konstantna temperatura med osem in deset stopinj Celzija, dočakali po štirih mesecih.
Letos se je leglo, ki domuje v predelu z višjo povprečno temperaturo okrog 10 do 12 stopinj Celzija, začelo izlegati že po treh mesecih, so pojasnili.
Kot so še zapisali, bodo lahko raziskovalci na podlagi njihovega obsežnega arhivskega gradiva prišli do novih spoznanj. “Lahko bomo recimo z gotovostjo potrdili, ali je življenjska doba človeških ribic res tolikšna, kot predvidevamo. Kakšen genski zapis nosijo in kako poteka njihov življenjski krog,” so so še zapisali.
Foto: Postojnska jama