Na literarni natečaj Mentorjev feferon 2025 je letos prispelo 98 protestnih pesmi 62 literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk (v starosti med 15 in 81 let; od tega 19 avtorjev in 43 avtoric) iz vse Slovenije. Zmagovalka je s pesmijo Prazniki postala Helena Pirih Rosa iz Ilirske Bistrice, je odločila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Adi Smolar, Ksenija Jus, Joseph Nzobandora-Jose in mag. Matej Krajnc. Zmagovalka Mentorjevega feferona 2025 bo poleg objave v reviji Mentor 4/2025 prejela tudi uglasbitev svoje protestne pesmi ter predstavitev v živo, so sporočili iz revije Mentor pri JSKD.

V pesmi Praznik pesnica na nazoren in pretresljiv način prikaže dvoje ekstremnih hkratnih dogajanj: grozote divjanja vojne na eni in mirno praznovanje božiča na drugi stran. V živo jo bo predstavila v petek, 17. oktobra 2025, ob 19. uri, v Koroški galeriji likovne umetnosti na finalu Festivala mlade literature Urška 2025 v Slovenj Gradcu.

 Razpis za 15. natečaj za najboljšo protestno pesem MENTORJEV FEFERON 2026 bodo objavili konec tega leta oz. v začetku januarja 2026, skupaj s povabilom na delavnicami pisanja protestnih pesmi, ki bodo potekale februarja 2026, predvidoma 12. in 26. februarja 2026, med 17. in 20. uro, v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna, pod vodstvom uveljavljenih mentorjev. 

Helena Pirih Rosa

PRAZNIKI

Nekje daleč

so padale bombe

Predaleč

da bi videli soj požarov

V zimski temi

smo prižigali nešteto lučk

in ognjemetov

Nekje daleč

so leteli v nebo kriki

Predaleč

da bi jih slišali

da bi se zgrozili

Peli smo Jingle Bells

Nekje daleč

so v širna polja

sejali kri

Predaleč

da bi razmišljali

kaj lahko zraste iz setve

Sejali smo božično žito

znamenje Življenja

znamenje

Novorojenega

Ni Ga bilo v jaslicah

Prezebal je

pod milim nebom

sredi eksplozij

jokal je

z drugimi novorojenčki

Njegova mati

je drhtela od strahu

sredi drugih porodnic

Jožef

je padel

s prestreljeno glavo

ko se je sklanjal

in širil roke

nad nebogljenimi

Nikjer nobenih angelov

pojočih glorijo

Nikjer pastirjev

uročenih od nežnosti

Nikjer modrih z Vzhoda

Bilo je daleč

predaleč

Peli smo uspavanke

Vir: Revija Mentor, JSKD 

Foto: spletna stran Občine Ilirska Bistrica/Literarno društvo Ilirska Bistrica 

Konec januarja leta 1945 je nemška enota napadla borce Sočanovega bataljona, ki so po večurnem nočnem maršu v mrazu in visokem snegu prispeli v partizansko vas Sajevče pri Hruševju. Vaščane je boj izmučenih partizanov pretresel, zato so dogodek poimenovali Sajevška tragedija. Vsako leto pri tamkajšnjem spomeniku pripravijo slavnostno prireditev. Tragičen dogodek pred osemdesetimi leti je namreč pokazal izjemno solidarnost, tovarištvo, nesebično pomoč in povezanost krajanov ne glede na posledice okupatorja.
Letošnja slovesnost bo to soboto, 13. septembra ob 11. uri. Slavnostni govornik bo zgodovinar dr. Martin Premk. Tudi tokrat sta napovedana vodena pohoda po partizanskih poteh. Pohodniki se bodo podali iz Laž skozi sajevške loze ter iz Orehka mimo Čermelic in Rakulika. Oba pohoda se bosta pričela ob 8.30, da bodo pohodniki pravočasno prispeli na v Sajevče na začetek prireditve. V krajevni organizaciji Zveze borcev si sicer prizadevajo k vzpostavitvi označene pohodniške poti.

Čičarija je lepa, malo znana in vse bolj prazna pokrajina, ki se razteza med Slavnikom in Učko. Zdaj leži v dveh državah, a gre za enoten prostor. Na gradu Prem jo bosta v soboto od 16. ure dalje predstavila Udruga Babucera in Zavod Dobra pot.

Dogodek Izročilo Čičarije  prinaša delavnice, udeleženci bodo spoznali tkaničenje in izdelavo mila, koncert stare čičke glasbe z nastopom Marina Kranjca in Gabrijela Križmana ter premiero dokumentarnega filma o Čičariji. Film razkriva lepoto in notranjo moč tega prostora ter njegovih ljudi. Projekciji bo sledil pogovor z ustvarjalci. Poslušaj. 

Foto: Zavod Dobra pot 

Občina Ilirska Bistrica ima staro in močno tradicijo zborovskega petja. Številni zbori bodo v nedeljo dopoldan zapeli na osrednji državni  slovesnosti ob priključitvi Primorske k matični domovini. 

Skoraj vsi, kajti pevci in pevke so različnih generacij, združeni prepevajo pod umetniškim vodstvom pedagoginje, pevke in zborovodkinje Janje Konestabo. Kot je povedala, je to zanjo velika čast, na prepevajoče pa je zelo ponosna. Poslušaj. 

 V Mariboru se je s prvimi predstavami na programu začel 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Festival, ki ga organizirata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor, predstavlja najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru Igorja Tretinjaka.

Igor Tretinjak je opravil izbor po ogledu več kot 40 predstav. V tekmovalni program je uvrstil predstave Fru-fru, velik lonec, majhna miš Hiše otrok in umetnosti in Lutkovnega gledališča, Hiša za lutke, Mišek Julijan in Transport: Odhod Lutkovnega gledališča Ljubljana, Transport: Tovor in Tok tok tok Lutkovnega gledališča Maribor, Smrt in mleko ter Dobro jutro, travnik Momenta s partnerji, Paradiž Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Harms je kriv! Teatra Matite.

Soavtor, Režiser in izvajalec predstave je Matija Solce. Priznani in večkrat nagrajeni lutkovni režiser, igralec, potujoči lutkar, glasbenik, organizator festivalov in aktivist iz Kozarišč v Loški dolini. 

V solo predstavi združuje predmetno-gledališko dramo absurda z živim koncertom. Tako, kot je v tridesetih letih prejšnjega stoletja eden zadnjih nosilcev ruske avantgarde, Daniil Harms  udejanjal idealistični umetniški boj, ustvarjalci predstave sto let kasneje provocirajo stereotipe sedanjosti z absurdnimi situacijami. Dramaturg predstave je Miha Razdrih. 

Predstave bo na festivalu ocenjevala mednarodna strokovna žirija, nagrajenci bodo znani v soboto, ko bodo na zaključni prireditvi bienala podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti, ki jih podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija.

Na osrednji razstavi v Minoritski cerkvi bodo predstavili lutkovne tehnologije Žige Lebarja, Gregorja Lorencija, Mitje Ritmaniča in Zorana Srdića Janežiča, s katerimi bo tudi pogovor. Priredili bodo tudi okroglo mizo z naslovom Pot do lutke in postavili razstavo papirnatih lutk Braneta Solceta.