Letos mineva 810 let od prve pisne omembe gradu Prem, središča gospostva Prem. Zgodovinar Ivan Simčič je v prispevku o ilirskobistriških gradovih za občinsko monografijo zapisal, da je tedaj na gradu živel Udo Premski, ministerial devinskih gospodov. Prebival je v dvonadstropnem stanovanjskem delu gradu, ki je bil sezidan iz pravilno obdelanih blokov laporja in grbasto obdelanih vogalnih kamnov, ki so na Slovenskem redkost.

Po izumrtju fevdalcev iz Devina je premsko gospostvo pod Walseejci vse do leta 1466. Prisiljeni so bili prodati cesarju Frideriku III. Habsburškemu. Habsburžani pa so ga dajali v fevd različnim rodbinam. V prvi polovici 16. stoletja so grad preuredili v protiturški tabor za okoliško prebivalstvo.

Janez Vajkard Valvasor je zapustil prvo znano upodobitev gradu iz okoli leta 1678. Premski grad rodbine Porcia je obiskal po obnovitvenih delih. V lasti družine Porcia je bil do leta 1906. Nato ga je kupil kurat in poznejši župnik v Dolnji Košani Karel Lenassi, po njegovi smrti ga je podedovala njegova nečakinja Ana Biščak. Današnjo podobo je uredil Bruno Zuccolini, tržaški zdravnik, ki je bil lastnik pred drugo svetovno vojno.

Pogovarjali smo se z Veroniko Biščak, ki že več kot tri desetletja vodi postojnski planinski krožek. Nekoč šolarji, danes pa so nekateri aktivni kot vodniki pri Planinskem društvu Postojna.
Opaža, da zanimanje za planinstvo med šolarji sicer nekoliko upada. Upa, da bodo pridobili mlajše kolegice, ki bi otroke k temu spodbujale. Več v zvočnem zapisu.

Naš studio sta obiskala Aljaž Žakelj in Gregor Samsa, dijaka Šolskega centra Postojna, ki sta se udeležila letošnjega 33. državnega tekmovanja Mladi in gore.
Lani sta bila v zmagovalni osnovnošolski ekipi, ki je tekmovanje teoretičnega in praktičnega planinskega znanja pripeljala v Postojno. Že kot šolarja sta obiskovala planinski krožek.

Zgodovinar Ivan Simčič je pripravil monografijo o Dragotinu Ketteju, ki jo je naslovil »Kettejeve sledi«. Avtor pravi, da kjerkoli je pesnik živel ali delal, je pustil sledi. Njegovo ime danes krasi bistriško osnovno šolo, pohodno pot proti Premu, nagrade za kulturni prispevek in Moški pevski zbor.
Recenzentka dr. Urška Perenič je zapisala, da Simčič k obravnavi Kettejevega življenja pristopa spoštljivo in z navdušenjem obenem, predvsem pa z željo, da bi se v naših krajih še naprej ohranjal spomin nanj. Predstavitev knjige bo v Kettejevi dvorani Doma na Vidmu v soboto, 25. februarja ob 18. uri.

Svetovalno središče v izobraževanju odraslih deluje v okviru Ljudske univerze Postojna, kjer ima tudi svoj sedež. Odraslim omogoča in jim ponuja  informacije in svetovanje o različnih možnostih učenja, izobraževanja, načrtovanju in razvoju kariere, vrednotenju že pridobljenega znanja in samostojnem učenju. Namenjeno je vsem odraslim, ki imajo kakršno koli vprašanje, dilemo, željo v zvezi z izobraževanjem, učenjem, kariernim razvojem. Kot pravi organizatorka izobraževanja odraslih na ljudski univerzi Erika Švara, današnje učenje ni dolgočasno posedanje s knjigo. Učenje danes ponuja obiskovanje zanimivih delavnic, pridobivanje znanja z izkušnjami, je praktično seznanjanje s tistim, kar nas zanima in bomo lahko uporabili za bolj kakovosten vsakdan.

Na svetovalno središče se pogosto obrnejo tudi posamezniki, ki se odločajo za nadaljevanje izobraževanja, za poklicno usposabljanje ali opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije, na področju razvoja zaposlenih, pa središče svetuje tudi delodajalcem  Svetovalno središče, ki deluje, pri Ljudski univerzi Postojna z novim letom deluje tudi na dislokaciji v Cerknici, vsak 3. torek v mesecu med 13. in 15. uro v prostorih Zavoda Samostojensi. Na tovrstnih brezplačnih svetovanjih beseda teče o  kariernem  razvoju, saj si svetovanec z vključitvijo v izobraževalni program oz. usposabljanje želi pridobiti boljše delo, boljše delovne pogoje ali se začeti ukvarjati s tistim, kar ga resnično veseli. Poslušaj. 

Foto: Ljudska univerza Postojna