Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah je knjiga, ki znanost predstavi na drugačen način – skozi zgodbe, ki so berljive, žive in razumljive tudi tistim, ki se sicer ne gibljejo v akademskem svetu. Posebej zanimivo je, da knjiga ni daleč od našega okolja – dotika se namreč tudi Idrije, krasa, Valvasorja in celo človeške ribice, torej tem, ki jih pri nas ne poznamo le iz učbenikov, ampak skoraj z domačega dvorišča. O tem, kako nastajajo takšne zgodbe in zakaj so znanstveniki lahko tudi zelo “življenjski” liki, bomo govorili z Antonom Gradiškom, avtorjem knjige in fizikom iz Instituta Jožefa Štefana. 

Doktoriral je leta 2012 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, potem pa je nekaj časa preživel na podoktorskem izobraževanju v Južni Koreji in kot Fulbrightov štipendist na Washingtonovi univerzi v St. Louisu v ZDA. Že dobro desetletje se ukvarja z uporabo umetne inteligence na različnih področjih, predvsem v medicini in biologiji, kjer se zanima zlasti za preučevanje čmrljev in čebel. Zanimivo življenje samo po sebi, s to knjigo pa bo verjetno marsikakemu poslušalcu vzbudil interes, da se poglobi v zgodbe. Več v prispevku.

12. junija leta 1870 se je v Cerknici na pobudo takratnega župana Adolfa Obreza odvil tabor. Taborsko gibanje je tudi na Notranjsko prineslo zahteve po jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, pa tudi zahteve, povezane z domačim gospodarstvom. V spomin na pogum, zavednosti in odločnost svojih prednikov, Občina Cerknica danes praznuje. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu Cerknica. 

Slavnostni seji občinskega sveta bo sledila Cerkniška noč na Parkirišču Trikotnik s skupinama Šank Rock in Dejan Dogaja bendom. Skupini bo na prizorišču v soboto zamenjal Dan zaščite in reševanja ter večerni koncert skupin Don Allen in Batista Caddilac, v nedeljo pa bo tam še Dan Notranjskega regijskega parka. Prisluhni. 

Spomenik pobudniku cerkniškega tabora Adolfu Obrezi so lani postavili na Taboru v Cerknici. 

 Študijski krožki so majhne skupine odraslih, ki se povežejo zaradi skupnega interesa, izziva ali potrebe v lokalnem okolju. Ne gre za klasičen tečaj, kjer nekdo predava, drugi pa poslušajo, ampak za skupnostno učenje – udeleženci skupaj raziskujejo, si izmenjujejo znanje, izkušnje, spomine, veščine in na koncu iz vsega tega znanja nekaj tudi naredijo za širšo skupnost.   Gre za enega najdlje trajajočih in po vsej Sloveniji globoko zasidranih projektov Andragoškega centra. Okoli nas je veliko visokoletečih projektov, ki hitro ostanejo brez sape, ŠK pa so prisotni že več kot 30 let in zanimanje zanje samo še raste.

Njihovo nacionalno srečanje bo v soboto, 13. junija, gostila Pivka.  Karavano študijskih krožkov 2026  pripravljata Andragoški center Slovenije in Zavod za turizem Pivka. Dogodek bo od 10. ure dalje potekal v Krpanovem domu. Sodelavka Andragoškega centra Slovenje Erika Švara  Pivka je povedala, da je Pivka za karavano  primeren prostor,  kjer se vidi, kako se lahko lokalno znanje lahko poveže in okrepi s širšo slovensko mrežo.  Želi si, da  obiskovalci s sabo odnesejo občutek, da je znanje veliko širše, kot si ga včasih predstavljamo. Da ni shranjeno samo v knjigah ali ustanovah, ampak tudi v ljudeh. Poslušaj. 

Na gradu Snežnik bodo odprli razstavo likovnih in fotografskih del ter podelili priznanja sodelujočim pri 13. Ex-temporu Dežela ostrnic na temo Naravna in kulturna dediščina Notranjske. Likovniki so se konec maja zbrali na Domačiji Kandare v Danah in ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša.
Udeleženci so imeli proste roke pri izbiri tehnike, največ je bilo slik z oljem in akrilom, med njimi pa tudi mešana tehnika, sodelovalo je nekaj akvarelistov. Razstavlja 31 likovnikov, komisija se je odločila, da razstavi prav vsa dela. Svoje fotografije pa je predložilo tudi pet fotografov. Dela so na ogled do 28. junija.

Članice Društva za bivanje v cvetju Vrčica so se minulo soboto pridružile pobudi Dobimo se na vrtovih. Jutri, v petek pa bodo povabile še tudi na vrt samostana Šolskih sester de Notre Dame. Ne le na ogled vrta, tam se bo z razstavo zaključila likovna kolonija.
Vrata vrta bodo odprli ob 17. uri, ob 19. uri pa bo odprtje razstave. Vsak umetnik bo v okviru likovne kolonije ustvaril predvidoma dve deli, ponudili pa jim bodo tudi možnost stenske poslikave na hišici na vrtu.