Kategorija: Novice

  • SANDI CURK JE DRŽAVLJAN EVROPE

    Evropski parlament je danes razglasil dobitnike nagrad Državljan Evrope za leto 2023. Med 38 dobitniki iz 25 držav članic je tudi poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

    Curk je uradu vlade za oskrbo in integracijo s koordinacijo pomagal poskrbeti za namestitev 120 ukrajinskih beguncev. Skrbel je za namestitev mater z mladoletnimi otroki v Postojni, so pojasnili.

    Za nagrado ga je predlagala evropska poslanka Ljudmila Novak ob podpori še šestih poslank in poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije; Romane Tomc, Franca Bogoviča, Milana Brgleza, Matjaža Nemca, Irene Joveve in Klemna Grošlja.

    V Evropskem parlamentu dodajajo, da je bila njegova vloga koordinatorja med lokalnim okoljem, državnimi institucijami in uradom v začetku vojne nepogrešljiva tudi v drugih slovenskih občinah. Poudarjajo, da projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem predstavlja evropsko solidarnost in temelji na skupnih evropskih vrednotah. Hkrati projekt predstavlja tudi tesnejše povezovanje med evropskimi narodi in izkazuje veliko stopnjo solidarnosti državljanov EU do žrtev vojne v Ukrajini.

    “Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši,” so zapisali.

    Dodajajo, da se Curk kot velik humanitarec samoiniciativno odziva tudi na druge tragične dogodke. V letih 1992-1995 je organiziral prihod in namestitev 2700 beguncev iz Bosne, leta 1997 pa namestitev 1000 beguncev s Kosova. V času največjega žledoloma v Sloveniji leta 2014, ko je 100.000 prebivalcev Notranjske ostalo brez elektrike, je organiziral reševanje obolelih in drugo nujno pomoč. Njegovo sodelovanje je bilo nepogrešljivo tudi ob nedavnih rušilnih potresih na Hrvaškem in v Turčiji.

    Evropski parlament vsako leto podeli nagrado Državljan Evrope za nacionalne, čezmejne in vseevropske projekte, ki spodbujajo tesnejše povezovanje in sodelovanje med prebivalkami in prebivalci EU, pa tudi vrednote listine EU o temeljnih pravicah, kot so dostojanstvo, enakost, solidarnost, pravičnost ter državljanske pravice in svoboščine.

    Med doslej nagrajenimi projekti so tudi takšni, ki so poudarjali socialne storitve in integracijo, izobraževanje, medkulturni dialog, umetnost in kulturo, varstvo okolja, zgodovinski spomin ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kandidate lahko predlagajo poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, posamezniki, skupine ter organizacije civilne družbe. Odbor za podelitev nagrade vsako leto s predlaganega seznama izbere do 50 dobitnikov, pri tem pa upošteva uravnoteženo geografsko porazdelitev ter zastopanost moških in žensk.

    Nagrado so v preteklih letih iz Slovenije prejeli pravnik Lovro Šturm, pisatelji Boris Pahor, Alojz Rebula, Drago Jančar in Evgen Bavčar, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, humanitarec Tomo Križnar, društvo Simbioza ter Zveza društev upokojencev Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic in predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Samo Zver. Nazadnje je lani šla v roke Pravni mreži za varstvo demokracije.

    Osrednja prireditev, na kateri bodo podeljene nagrade za letošnje leto, bo predvidoma 7. novembra v Bruslju.

    Avtor:STA, MMP
  • 150-LETNICA ŽELEZNICE ŠE Z LIKOVNO RAZSTAVO

    Likovno društvo Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica bo v petek, 30. junija ob 18. uri v Pavlovčevi galeriji odprlo likovno razstavo ob obletnici železniške proge Pivka-Reka. 25. junija je namreč minilo natanko 150 let odkar je po njej stekla redna železniška povezava. Društvo se je z razstavo pridružilo dogodkom v okviru praznovanja obletnice.
    Razstava bo poklon akademskemu slikarju Stanetu Kumarju, ki je po drugi svetovni vojni bival v zgradbi ilirskobistriške železniške postaje. Likovno društvo je železnico in Kumarja posvojilo za letošnjo projektno temo. Razstava bo galerijski prostor v Ilirski Bistrici krasila vse do 20. septembra.

    Avtor:Jaka Zalar
  • OBČANI SO PARTICIPATIVNI PRORAČUN POZITIVNO SPREJELI

    Tudi Občina ilirska Bistrica se je odločila, da del proračunskih sredstev v okviru participativnega proračuna v letih 2024 in 2025 razporedijo občani. Vsako leto bo v proračunu zanj zagotovila po 130 tisoč evrov. Ker gre za novost v tej lokalni skupnosti, je občina pripravila kar štiri javne predstavitve oziroma delavnice in sicer v Podgradu, Ilirski Bistrici, Kuteževem in Knežaku.

    Direktorica občinske uprave Jana Knafelc Strle je povedala, da je bil odziv na uvedbo participativnega  proračuna pozitiven, občane pa najbolj zanima urbana oprema krajev,  kot so  fitnesi na prostem ali igrala. Občina predloge zbira do 20. julija, glasovanje pa bo septembra. Občina je pri zbiranju predlogov razdeljena na štiri območja, tako bodo občani, starejši od 15 let, tudi glasovali.  Projekti za mlade in mladinski projekti pa so samostojna enota in veljajo za območje celotne občine brez delitve na območja. Poslušaj. 

     

    Predstavitev v Ilirski Bistrici. 

     

    Foto: Občina Ilirska Bistrica 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • POSTOJNA V RITMU POLETJA

    V petek se začenja festival Poletni utrip Postojna. Občina na Titov trg vabi vse do 11. avgusta ter obljublja glasbo in zabavo za vse okuse in vse generacije.  Prva bo nastopila zasedba HELP! A Beatles Tribute, gre za skupino, ki z energičnim vzdušjem ter veliko natančnostjo izvaja glasbo legendarnih The Beatles.

    Tudi letos bo otrokom namenjena sreda, pridružili pa se ji bodo še pravljični ponedeljki v mestnem parku, četrtki bodo rezervirani za jazz , ostale dneve bo na trgu predvsem odzvanjala raznolika glasba.  Poleg skupine Aliens bo drugi domačin, ki  bo popestril poletje v Postojni, Jure Počkaj.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZGODBE GRADU ŠKOLJ UJETE NA FILMU

    Nocoj, 27. junija ob 20. uri bo v Divači v dvorani Škrateljnove domačije, kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev, premiera novega 30-minutnega dokumentarnega filma o gradu Školj. Film “Grad na skali” je bil lani poleti posnet v okviru projekta Izročilo, pri snemanju pa so sodelovali domačini, pričevalci, strokovnjaki in ekipa Zavoda Dobra pot, ki je tudi vodilni partner projekta Izročilo.
    Školj je bil nekdaj mogočna utrdba, visoko nad sotesko reke Reke. Ostaline gradu stojijo le streljaj od vasi Škocjan in Famlje. Grad je bil v preteklosti tesno povezan z življenjem okoliških prebivalcev, zgodbe o življenju grajske gospode, skrivnih rovih in zakladih pa še vedno burijo domišljijo. Po Valvasorjevih zapisih je bil grad v prvi polovici 16. stoletja plemiški sedež. Zaradi pogostih turških vpadov je bil na severni strani zavarovan z značilnima stražnima stolpoma ter izkopanim jarkom. Plemiška vojska je skozi strelne line branila gospodo, živež in ljudi, ki so na grad pribežali iz doline.

    Avtor:Jaka Zalar