Ob uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, vsakdo, kdor izpolnjuje pogoje, državno mejo lahko prestopa na 14 prehodih, na 18 prehodih pa tisti, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Med temi prehodi je tudi mejni prehod Babno Polje, ki leži v Občini Loška dolina.

Župan Matjaž  Antončič pravi, da je v osnovi ponovni nadzor na meji korak nazaj, a na občini razumejo, da dogajanja po svetu, predvsem konflikt med Izraelom in Palestino, povečuje možnost nezakonitih migracij, predvsem pa povečuje možnost terorizma. »Zato to sicer predvidoma začasno situacijo, z možnostjo podaljšanja, razumemo in jemljemo v zakup,« je povedal župan Loške doline.

Sam sicer meni, da ponovni nadzor na mejnem prehodu Babno Polje-Prezid ne bo bistveno vplival na življenje občanov obeh občin (Loška dolina in Čabar). Verjame, da bo tudi pretok dnevnih delavskih migracij dosti tekoč in neproblematičen. “Kako bo, se bo še pokazalo med izvajanjem nadzora, si pa seveda vseeno želimo, da nadzor ne bi trajal predolgo, oziroma da ne bi bil potreben,” zaključuje Antončič.

Tako so letošnje novo leto pričakali na mejnem prehodu Babno Polje-Prezid, ko se se vstopa Hrvaške v schenhensko območje veselili prebivalci z obeh strani meje.

Foto: arhiv Občine Loška dolina  

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je Občini Ilirska Bistrica odobrilo projekt Neprekinjenost sebe. V okviru projekta bodo obnovili in nadgradili obstoječo Kettejevo pot, na Premu obnovili stavbo nekdanje osnovne šole in v njej uredili stalno razstavo o zgodovini šolstva na Bistriškem, uredili travnati plato med zunanjim in notranjim grajskim obzidjem ter po kraju vzpostavili krožno tematsko pot. 

Kot je poudarila Aneja Rože, iz skupine, ki je na občini pripravljala projekt, je pomemben del projekta dediščina, s katero se identificirajo domačini in to želijo predstaviti tudi obiskovalcem. Na Premu je tako živ spomin na modernista Dragotina Ketteja. V kraju ga predstavljajo, interpretirajo, pohodi po njegovi poti pa predstavljajo določen ritual. Tako imamo vzpostavljeno navidezno neprekinjenost med dejanskim dogodkom oziroma osebo, od koder izvira tudi naslov projekta. Poslušaj. 

V Logatcu bodo jutri slovesno odprli nove prostore Centra za duševno zdravje in jih po odprtju javnosti tudi razkazali. 

V Notranjskem muzeju Postojna se že nekaj časa pripravljajo na razstavo, ki bo vrata odprla 1. decembra. Zgovorno bo prikazala zgodovino rock glasbe na Postojnskem. Predmet, ki ga muzej tokrat predstavlja v vitrini meseca, pa je zanimiv uvod vanjo. Kustos zgodovinar Tine Kaluža je povedal, da gre za ojačevalec kitarskega virtuoza, Postojnčana Draga Dellabernardine, ki ga hrani Jure Škodič. 

Drago Dellabernardina ni veljal le za enega najboljših solo kitaristov v Jugoslaviji, bil je tudi izjemen vizualni umetnik. Več v prispevku. 

Postojnčana Hadisa Lišinovića poznamo predvsem kot odličnega trenerja karateja v Shotokan klubu Postojna. Tej športni disciplini je predan že vse od srednješolskih dni, ko je po dolgih letih očeta le prepričal, da lahko začne s treningi karateja in samoobrambe.

V pogovoru je poudaril, da starši lastne ambicije in želje po vrhunskih rezultatih vse preveč prenašajo na svoje otroke. Sam svojo strast in ljubezen do tega športa deli  z ženo in s tremi hčerami. Njegovi dnevi  pa se ne vrtijo le okoli lastnih treningov in trenirajnja drugih v klubu, Hadis  Lišinović je tudi lastnik vzreditelj šarplanincev in kraških ovčarjev. Poslušaj priložen pogovor.