Po lanskem žledu so se razmere so razmere v notranjsko-primorskih gozdovih še ugodnejše za razvoj podlubnikov. Nevarnost je predvsem v smrekovih gozdovih zelo velika, je povedal Anton Smrekar iz postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije Predvsem smrekovi podlubniki zaradi prenamnožitve že povzročajo dodatno škodo in so resna grožnja obstoju smrekovih gozdov pri nas. Zaradi tega je nujno, da lastniki iglastih gozdov, posebej smrekovih, redno tedensko pregledujejo svoje gozdove, da bi pravočasno odkrili morebiten napad podlubnikov. Poslušaj.

V petek in soboto bo  na vrtu Sokolskega doma v Ilirski Bistrici  8. festival Bistrških bendov. Festival poteka v organizaciji MKNŽ, predstavilo pa se bo 8 mladih bistriških zasedb raznih zvrsti.   Organizatorji vabijo še na odprtje fotografske razstave  Jane Gombač na temo koncertnega dogajanja v MKNŽ-ju in na športne turnirje. Poslušaj.

V Novi vasi na Blokah so v soboto pripravili prireditev ob bližajočem se dnevu državnosti, posebno noto pa je dogodku dalo praznovanje 10-letnice Lovskega pevskega zbora Martin Krpan Bloke. Kar štirje pevci so prejeli bronasto in trije srebrno Gallusovo značko, ki jo za več kot pet oziroma deset let dela podeljuje javni sklad za kulturne dejavnosti. Na praznovanju so nastopili tudi: Notranjski rogisti, učenec iz domače osnovne šole Toneta Šraja Aljoše Jan Zgonc, ena izmed dveh šolskih folklornih skupin  in Pevska skupina Diva.

Postojna je v soboto gostila 21. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK Preverjanja se je udeležilo 9 ekip v konkurenci ter 2 ekipi iz sosednje Hrvaške, izven konkurence, kar pomeni več kot 150 udeležencev iz območja postojnske izpostave Uprave za zaščito in reševanje. Najboljša je bila ekipa PGD Cerknica, ki se bo 3. oktobra v Murski Soboti udeležila državnega preverjanja. Poslušaj.

Včerajšnja nedelja je v Martinjaku pri Cerknici minila v znamenju blagoslova obnovljene podružnične cerkve svetega Vida. Vaščani so ponosni na opravljeno delo, s katerim so ohranili zapuščino prednikov, okoli cerkve pa so veselo tekali tisti, katerim bodo dediščino zapustili. Pobudo za obnovo je dal župnik Jožef Krnc, vaščani pa so stopili skupaj in obnova je stekla. Dela je bilo veliko, je povedal vodja obnovitvenih del Slavko Premrov. Začeli so z odvodnjavanjem, saj cerkvica praktično stoji na vodi, pod njo je celo izvir. Obnovili so napušče, ukradeni bakreni žleb so nadomestili z navadnim, kupili so nov lestenec, cerkev ima tudi nov kip. Na vrsti sta bila beljenje in izdelava nadstreška pred vhodom v cerkev. Na njeni zunanji steni sta novi tudi dve podobi. Domačin Stojan Šparemblek ju je posnel po obeh martinjskih banderih. Eno pripada cerkvi svetega Vida, drugo pa spominja na cerkev svetega Elije, ki je stala pod vasjo in se je porušila po jožefinskih reformah. Sredstev vloženih v obnovo Martinjci ne morejo natančno oceniti, pravijo pa, da je bila, glede na velikost del in število delovnih ur, poceni.  Za obnovo je prispevala skoraj cela vas, delo je skoraj štiri mesece potekalo prostovoljno, veliko materiala so prispevali donatorji. Ko je župan Marko Rupar videl zagnanost vaščanov, pa je občina z denarjem in s stoji  pomagala pri urejanju okolice.  Želja je v Martinjaku še veliko. Želijo, da bi jim cerkveni zvonovi peli pogosteje. Elektrifikacija obstoječih ne pride v poštev, saj so prestari in prekrhki. Novi pa so predragi. Uvrstili so jih med dolgoročne načrte. Vaški prostovoljni proračun presega tudi dokončanje Plečnikovega zvonika, ki so ga v 30ih letih prejšnjega stoletja prizidali k cerkvici. Dela na njem je vojna zaključila leta 1939, med ploščami, s katerimi je oblečen, manjkajo fuge. Skromna a velika želja že nekaj let pa je, da bi bile v Martinjaku maše bolj pogoste. Ta želja, je povedal cerkniški župnik Jožef Krnc, se bo kmalu uresničila. 

 Cerkev svetega Vida v Martinjaku ne  slovi  le po Plečnikovem zvoniku. Še bolj znamenit je  leseni  kasetirani strop iz leta 1621. Izstopa pa podoba ptice, ki opominja, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom. Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc je ugotavljal, da gre za najstarejšo doslej znano upodobitev ptiča ťSpoznaj sam sebeŤ; nastala je 56 let pred najstarejšo znano nemško.  Martinjci so uredili tudi Vidov izvir pod cerkvico, za katerega so nekoč verjeli, da je čudodelen.  Letos se je spet pokazalo, da je blagodejen, saj je v Martinjak prinesel  veselje, ponos, dobro voljo in med delom utrdil prijateljstva.  Poslušaj prispevek!