Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je reševalcu in članu PGD Dolnji Logatec Anžetu Albrehtu v sredo podelila posebno priznanje za prispevek v večji varnosti v cestnem prometu. Anže Albreht je začetnik gibanja Ustvarimo reševalni pas na avtocestah. Akcija je nastala pred tremi leti , ko je s kolegom gasilcem v polni opremi tekel pred gasilskim tovornjakom in mu na avtocesti utiral pot mimo vozil, ki se niso pravilno razvrstila. Pravi, da so se vozniki v teh treh letih naučili, kaj je to reševalni pas na avtocesti, pravilno ravnanje oziroma razvrščanje pa pogreša v zastojih, ki nastanejo zaradi cestni del. “Priznanje je potrdilo, da delamo dobro in da smo dober sogovornik tudi agencijam,” je med drugim povedal. 

Foto: fb profil Ustvarimo Reševalni PAS na avtocestah 

Združenje slovenskih poklicnih gasilcev bo jutri v Sežani podelilo odlikovanja sodelujočim gasilcem, policistom in reševalcem pri najbolj množični prometni nesreči v zgodovini Slovenije. Hkrati bodo predstavili tudi reševanja in analizo nesreče, pri kateri je pomagalo 118 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Spomnimo, da je posredovanje gasilcev potekalo v izjemno zahtevnih razmerah. Prometna nesreča na avtocesti med Senožečami in Razdrtim se je 30. januarja zgodila okoli 14. ure, intervencija pa je bila zaključena šele nekaj čez polnoč. V nesreči je bilo udeleženih 48 osebnih in 7 tovornih vozil ter 1 avtobus. Skupna dolžina prometne nesreče je bila kar 266 metrov. Na delu je bilo 21 gasilskih vozil, 17 reševalnih vozil in dve vozili z zdravnikom, 12 policijski vozil in 25 policistov. Medalje za požrtvovalno dejanje Združenja slovenskih poklicnih gasilcev bodo prejeli:  Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, Prostovoljna gasilska društva Divača, Hruševje, Postojna, Povir, Razdrto, Senožeče, Sežana, Studenec, Studeno, Šmihel-Landol in Veliko Ubeljsko. Medalje za požrtvovalno dejanje bodo prejeli tudi reševalci nujne medicinske pomoči iz zdravstvenih domov:  Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Reševalna služba slovenske Istre in zasebna reševalna postaja Meditrans. Zlato plaketo bo Združenje slovenskih poklicnih gasilcev podelilo Postaji prometne policije Koper, Regijskemu centru za obveščanje Postojna in Občinskemu štabu civilne zaščite Občine Postojna.

Foto: PGD Studenec 

Občina Postojna in Cestno podjetje Gorica sta v torek podpisala pogodbo o gradnji gasilsko-reševalnega centra v Postojni. Dela, ki se bodo predvidoma začela 14. novembra, bodo zaključili v petnajstih mesecih. Župan Igor Marentič je zadovoljen z izbranim izvajalcem, ki ima lastna sredstva, ugled in izkušnje tudi na področju tovrstnih gradenj. Vrednost del je 2,5  brez oziroma 3,1 milijona evrov z davkom. Objekt ne bo služil samo gasilcem, a so podpis pogodbe prav oni pozdravili z največjim navdušenjem. Občina bo tako v naslednjih mesecih uresničila že dve njihovi dolgoletni želji: zgradila jim bo nov dom in v prvi polovici prihodnjega leta kupila tudi avtolestev. 

Foto: Občina Postojna 

V soboto in nedeljo se bo z 10. Rallyem Idrija zaključila letošnja sezona v slovenskem državnem prvenstvu. Relija se bo udeležila tudi posadka Grega Premrl / Marko Stiperski z ekipo Unikatoy Racing. Za posadko bo to prvi skupni reli, a tekmovalca verjameta, da bosta v igri za najvišja mesta v razvrstitvi.   

Tekmovalni del se bo v soboto začel ob 15. uri. Tekmovalci bodo v okolici Idrije, odpeljali prvi dve hitrostni preizkušnji. Glavnino, to je pet hitrostnih preizkušenj, pa bodo odpeljali v nedeljo. Prva preizkušnja se bo začela ob 9. uri.   

Reli, ki šteje za državno prvenstvo Slovenije in FIA CEZ prvenstvo, je torej sestavljen iz sedmih hitrostnih preizkušenj speljanih v okolici Idrije v dolžini 78 km, skupna dolžina relija pa je 220 km.

Na reli je prijavljenih  43 posadk, posadka Premrl-Stiperski bo imela štartno številko 4.   

Nacionalni inštitut za javno zdravje je predstavil projekt Zdravje v občini, ki prikazuje zdravstveno stanje ljudi v slovenskih občinah. Kot kažejo podatki, so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v slabšem položaju od občin na zahodu. Delež tistih, ki so svoje zdravje ocenili kot dobro, je blizu slovenskemu povprečju v vseh v primorsko – notranjskih občinah, razen v Ilirski Bistrici in Logatcu. Tamkajšnji prebivalci svoje zdravje ocenjujejo kot boljše od slovenskega povprečja.

Največ bolniških si privoščijo zaposleni v Občini Postojna, kjer je povprečna odsotnost z dela kar 17 dni na leto, najmanj pa Bločani, ki so zaradi bolezni doma povprečno 10 dni in pol. Slovensko povprečje, ki znaša 13.7 dni, presegajo tudi v Ilirski Bistrici, Loški dolini in Pivki.

Največ primerov srčne kapi beležijo v Občini Ilirska Bistrica, 2.3 bolnišničnih obravnav na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let. Na Blokah je ta številka veliko nižja od slovenskega povprečja, ki znaša 1.9 primerov, samo 0.3.

Preseneča pa veliko število samomorov na Bloški planoti,  stopnja umrljivosti je kar 83 na 100 tisoč prebivalcev. Slovensko povprečje je 22. Najmanj samomorov je v občini Loška dolina – 9.

Delež kadilcev v Sloveniji znaša 24 %, te številke ne dosegajo v Logatcu, kjer kadi samo 19 odstotkov prebivalcev, močno pa jo presegajo v občini Ilirska Bistrica, kjer kadi kar 37 odstotkov občanov.

Zanimiva je tudi stopnja odzivnosti na programa Svit in Zora. Največ ljudi se na presejanje za raka debelega črevesa in danke odzove v občini Logatec – skoraj 70 odstotkov, kar je precej nad slovenskim povprečjem, najmanj pa v Občini Postojna – 56.8 odstotka. Tudi presejanost v programu za odkrivanje raka materničnega vratu je najvišja – 77. 6 odstotna v Logatcu, najmanj žensk pa se na preglede odzove v Občini Pivka – 62.2 odstotka. Povprečno se na vabilo odzove 71.3 slovenskih žensk.

Na Inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da so s to publikacijo občine  dobile svojo osebno zdravstveno izkaznico. Kazalniki so skrbno izbrani, metodološko preverjeni in kažejo celostno sliko zdravja slovenskih občin. Zdaj pa je odvisno od različnih deležnikov na lokalni ravni, kaj bodo naredili za promocijo in krepitev zdravja pri svojih prebivalcih.