Na jezikovni šoli Atena že dlje časa deluje študijski krožek Varuhinje gozda, znotraj katerega so izvedli več projektov. Med drugim so na od žleda osiromašeni Sovič umestili keramične podobe, kipe, različne skulpture – varuhe gozda. Več kot 40 skulptur so namestile ob sprehajalni Borojevičevi poti, ali kot ji same rečejo, sončni poti, katero Postojnčani radi obiskujejo. Kmalu po postavitvi pa so opazile, da palčki in drugi varuhi gozda s Soviča izginjajo.

Foto: Tomaž Penko 

Društvo ljubiteljev gradu Snežnik združuje okoli trideset članov, med njimi je glavnina domačinov iz okolice gradu, ki želijo spodbuditi dogajanje okoli gradu in oživiti grajski kompleks. Društvo predvsem domačini, ki enkrat mesečno sodelujejo pri pripravi dogodkov zbranih pod imenom Grajski punkt in imajo tudi druge ideje ter zamisli. 

Foto: Mario Žnidaršič (fb društva) 

Ponoči je neznanec v Rozmanovi ulici v Ilirski Bistrici prerezal pnevmatike na 40 vozilih, so za STA potrdili na Policijski upravi Koper. Preiskava še poteka, zato policisti o podrobnostih še ne poročajo. Po navedbah očividcev so našli tudi sledi krvi, domnevno storilčeve, ki se je med rezanjem pnevmatik poškodoval. (sta)

V torek 28. februarja bo skozi Postojno potekala že 46. tradicionalna pustna povorka v Postojni. Tega dne bodo tudi otroci imeli pustno rajanje v osnovni šoli Antona Globočnika, ob 18. uri pa so vse maske vabljene na pustni ples v Hotel Šport. Srečko Šajn iz turističnega društva Postojna nam je povedal, kdo bo sodeloval v letošnji v povorki.

Del kmetov iz občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica se je združil v civilno iniciativo. Nezadovoljni so z ukrepi države na področju kmetijsko-okoljske politike med letoma 2015 in 2020, ki jim onemogoča preoravanje okoljsko občutljivega travinja, kjer ne smejo pasti, in jim narekuje košnjo po 30. juniju. Zato se jih veliko v program sploh ni vključilo. Menijo tudi, da tako majhen prostor ne prenese tako velikega števila divjadi in zveri. Pogovarjali smo se z vodjo civilne iniciative Milenkom Oblakom, ki meni, da bi morala kmetijska politika pustiti, da kmetije zaživijo neodvisno od subvencij in se preživljajo tako, kot se podjetja.