Park vojaške zgodovine je bogatejši še za izjemen eksponat. Dobili so maketo nekdanje jugoslovanske podzemne vojaške baze Željava. Idelal jo je Kristjan Slokar, zanjo je porabil kar 1900 delovnih ur. Maketa v merilu 1 : 144 je dolga kar 3,6 m in široka 1,6 m ter dopolnjuje razstavo Pot v samostojnost.
Podzemna baza Željava je bila največji vojaški infrastrukturni projekt v nekdanji Jugoslaviji. V današnjem denarju je bil vreden od štiri do osem milijard dolarjev. Med letoma 1956 in 1968 so ga zgradili v bližini Bihača na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. V okolici objekta so veljali izjemno strogi varnostni ukrepi, nekaj okoliških vasi so celo izselili. Letališče je bilo vkopano pod goro Plješevica. Na njenem pobočju so postavili enega najbolj zmogljivih radarskih sistemov, ki je omogočal nadzor jugoslovanskega ter deloma italijanskega, madžarskega in avstrijskega zračnega prostora. Podzemno letališče je bilo postavljeno v radarski senci, zdržalo pa naj bi celo neposredni zadetek do 20-kilotonske atomske bombe. Skupna dolžina notranjih hodnikov je bila 3,5 kilometrov. V hodnikih so bili urejeni: tehnične delavnice, nastanitvene kapacitete, poveljstvo polka in tehnične službe … Bazo je s kerozinom oskrboval 10-kilometrski cevovod. Na letališču so bile razporejene tri eskadrilje letal, dve lovski in ena izvidniška. Objekt je leta 1992 uničila Jugoslovanska ljudska armada.
Novo maketo so Parki vojaške zgodovine predstavili v sredo. Po predstavitvi makete so v zanimivem pogovoru nekdanji piloti Andrej Lipar, Marjan Žerjal in Vojko Gantar, ki so službovali na Željavi, razkrili marsikatero skrivnost tajnega letališča, so sporočili iz Parka vojaške zgodovine.
Foto: Park vojaške zgodovine