Po naporni sezoni pri nemškem prvoligašu Brose Bamberg je doma na zasluženih počitnicah tudi Aleksej Nikolič, ki pa ne počiva. Pri reprezentančnem selektorju Igorju Kokoškovu je na širšem spisku priprav za reprezentanco.
Kategorija: Novice
- Avtor:Edo Klemenc
BUKEV JE NA SNEŽNIKU PREŽIVELA LEDENO DOBO
Na Unescov seznam svetovne dediščine je umeščenih 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah. Slovenijo zastopata gozdna rezervata Krokar s Kočevskega in Snežnik-Ždrocle. Kot razlaga Špela Habič, so na Zavodu za gozdove veseli in ponosni ter hvaležni tistim gozdarjem, ki so vrednost območja prepoznali že konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so bili razglašeni prvi gozdni rezervati. Bukev kot vrsta je le na nekaj redkih lokacijah preživela ledene dobe in se nato širila po Evropi, tudi s Snežnika. Zato gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle s prvobitnim bukovim gozdom upravičeno štejemo za svetovno vrednost.
Avtor:Maruša Mele PavlinZA VEČJO PREPOZNAVNOST BRKINOV
V Ilirski Bistrici je konec tedna prvič potekala Brkinska kuhinja. Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom je domačim izdelkom dodalo še domače jedi. Načrtov, je povedal Aleš Zidar, imajo še veliko. Brkinska tržnica želi tudi skozi kulinariko popularizirati Brkine, brkinske kmete in turistične ponudnike.
Foto: Zeleni kras
Avtor:Zasebno: Anja HofmanBOLJŠI OD SLOVENSKEGA POVPREČJA
Na letošnji splošni maturi je bilo uspešnih 93 odstotkov kandidatov, uspeh gimnazijcev iz Šolskega centra Postojna pa je bil 97-odstoten. Na šoli so ponosni tudi na letošnjo zlato maturantko Vito Stražišar.
Avtor:Maruša Mele PavlinUNESCOVA DEDIŠČINA TUDI SNEŽNIK-ŽDROCLE
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je prejšnji teden v okviru zasedanja na seznam svetovne dediščine uvrstila 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v 10 državah. Med njimi sta tudi slovenska gozdna rezervata kočevski pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Zaradi vremenskih razmer skrivenčene bukve, ki dosegajo le nekaj metrov višine, na Snežniku predstavljajo zgornjo gozdno mejo. Kdo jo je pred sto ali več leti znižal, je v pogovoru razkrila Špela Habič iz Zavoda za gozdove.
Foto: Špela Habič
Avtor:Maruša Mele Pavlin