Tradicionalni slovenski zajtrk je vseslovenski projekt, ki spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalne samooskrbe in domače pridelave. V Logatcu ga bodo ob Dnevu slovenske hrane pripravili jutri za Krpanom. Postregli bodo z maslom, medom, kruhom iz krušne peči in mlekom. Otroci bodo spoznali tudi delo čebelarja.
V Postojnski jami so včeraj pozdravili 38-milijontega obiskovalca. Predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj je povedal, da je letošnja sezona res izjemna. 38-milijontega obiskovalca niso pričakovali tako hitro. Sicer pa se že pripravljajo na jaslice in na naslednje leto, ko bodo praznovali 200. obletnico odkritja notranjih delov Postojnske jame.
Foto: Iztok Medja
Ekstremni koles Peter Vesel je letošnjo sezono zaključil z zmago na Brazil ride-u. Po krajšem premoru ga jutri že čaka kolesarjenje po poteh Martina Krpana, a ta izziv bo potekal v sproščenem vzdušju. Udeleženci bodo uživali na krajši 35- kilometrski in daljši 100-kilometrski dolgi poti. Kolesarsko druženje je namenjeno vsem, ki so pripravljeni kolesariti sredi naravne in ob kulturni dediščini. Kolesarji bodo druženje zaključili s piknikom, a tudi do tja bo treba prikolesariti, saj bo na Slivnici.
V drugi polovici oktobra je novo sezono začelo Strelsko društvo Postojna. V sezono stopa zadovoljno, saj ima za treninge odlične pogoje. Društvo je že pred leti uredilo strelišče za mali kaliber, letos pa je poskrbelo še za obnovo zračnega. Pred mikrofon smo povabili predsednika društva Marjana Hebarja. Ponosen je, ker jim tekmovalcev ni treba iskati drugod.
V sredo so v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica odprli potujočo razstavo Arhivi – zakladnice spomina.
Vodja projekta Andrej Nared, sicer namestnik direktorja Narodnega arhiva Slovenije, je zbranim predstavil razstavo, ki predstavlja izbor najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko najbolj pomembnega gradiva, ki ga hranijo osrednji državni, regionalni in cerkveni arhivi pri nas.
»To je najzahtevnejši in največji razstavni projekt slovenskih arhivov,« je povedal na odprtju. Dokumenti, ki so jih arhivisti iz desetim arhivov izbrali, segajo od 9. stoletja do leta 1990. Razstavo so simbolično sklenili z rezultati plebiscita Republiške volilne komisije.
Dokumente predstavljajo v šestnajstih različnih sklopih. Leta 2015 so jih v Narodnem muzeju Slovenije spremljali še izvirni dokumenti. Danes, ko razstava potuje po Sloveniji, pa so dokumenti predstavljeni na šestnajstih panojih s pomenljivimi imeni. Na panoju Davki nam pijejo kri,je na ogled tudi odlomek urbarja za Cerknico. Ob vsakem dokumentu, ki je na fotografijah, je sicer zapisana tudi razlaga, pa vendar so bili zbrani v cerkniški knjižnici sinoči veseli Naredovega vodenja po razstavi.
Zbrane je nagovorila tudi Marjana Kos. Ena izmed soavtoric projekta prihaja iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ustanove, ki zbira, obdeluje in hrani arhivsko gradivo z Notranjske.
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je kulturna ustanova, ki s svojim domoznanskim udejstvovanjem presega delovanje splošne knjižnice. Direktorica Marija Hribar je obiskovalce presenetila in razveselila z dvema najavama. Decembra, ob 130. obletnici rojstva, bo enega izmed dogodkov posvetila pisatelju Ivanu Matičiču, saj po novem hrani tudi njegovo dediščino. Poskrbela pa je tudi za slovenski prevod dela Tobiasa Gruberja Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain. Kot je dejala Marija Hribar, je bil po Steinbergu to nov korak v razumevanju delovanja Cerkniškega jezera in zato nadaljevanje zgodbe, ki se je začela že z Valvasorjem. Tako bomo že tretje ključno delo iz zgodovine raziskav presihajočega Cerkniškega jezera od 6. decembra naprej brali v slovenščini.
V fotografski objektiv nismo ujeli le odprtja razstave. Na odprtju je namreč del svoje bogate domoznanske zbirke na ogled postavila Knjižnica Jožeta Udoviča. Videli smo izvirnik Gruberjevega dela. Slovenski prevod bodo v knjižnici predstavili 6. decembra. Obiskovalci so vsi ogledali tudi najstarejšo knjigo, ki jo hrani knjižnica. Izšla je leta 1595, v njej je tudi zemljevid Cerkniškega jezera. Ivan Matičič pa je dan svojega odhoda v vojsko zapisal z rdečim svinčnikom.
