V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU se je v ponedeljek v Postojni začelo znanstveno srečanja z naslovom Mednarodna krasoslovna šola Klasični kras. Srečanje inštitut prireja od leta 1993 naprej, krasoslovno šolo od začetka podpira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

Gre za osrednje mednarodno znanstveno srečanje raziskovalcev krasa, na katerem svoje znanje in izkušnje izmenjuje 100-150 udeležencev z vseh celin. Letošnja šola je 31 in je posvečena podatkom, njihovemu pridobivanju, obdelavi in interpretaciji pod naslovom Pridobivanje in analiza podatkov v kraških sistemih.

Kot so pojasnili, je kras kompleksen tridimenzionalni sistem, v katerem se med seboj prepletajo različni medsebojno odvisni procesi in oblike, za kar morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji: topna kamnina, prisotnost vode in razvitost podzemnega odtoka. Raziskovanje krasa temelji na proučevanju razvoja in značilnosti jam in jamskega okolja, hidrologije, ekosistemov in življenja v jamah ter njihovega odnosa do kraškega površja in geoloških značilnosti kamnin, v katerih je kras nastal. Hiter razvoj merilnih in analitičnih tehnik v tehniki in naravoslovju je prinesel številne nove metode in spoznanja. Merilne sisteme, ki z veliko prostorsko in časovno ločljivostjo beležijo podatke o kraškem okolju, uporabljamo praktično na vseh področjih raziskovanja krasa. Posebej pri meritvah v zahtevnem kraškem podzemlju se krasoslovci soočajo s številnimi izzivi, ki jih velikokrat rešujejo na izvirne načine. Specifika kraških okolij zahteva inovativnost tudi pri obdelavi in interpretaciji pridobljenih časovnih in prostorskih podatkov.  

Udeleženci ne bodo le izmenjevali mnenj in izkušenj ter poslušali predavanj. Organizatorji jim bodo na štirih ekskurzijah  predstavili rezultate svojih najnovejših speleoloških in krasoslovnih raziskav v različnih območjih kontaktnega krasa in krasa presihajočih jezer in kraških vodotokov.

Danes ob 18. uri se bo na logaškem hribu Sekirica ob 18.00 začel slavnostni dvig največje slovenske zastave v državi. Trobojnica meri 15 krat sedem metrov in pol in bo plapoplala na najvišjem, 50-metrskem drogu na vrhu najvišje vzpetine v logaški kotlini. 

Prve projektne aktivnosti za postavitev droga je Občina Logatec z Odborom za postavitev slovenske zastave ter logaškimi obrtniki in podjetniki pod okriljem Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec začela leta 2021.  Letos sredi pa so na Sekirico že pripeljali elemente za drog,  ga sestavili, namestili in zagnali motor, opravili druga elektroinštalacijska dela ter drog, ki so ga uvozili s Portugalske, tudi dvignili.

Drog je financirala Občina Logatec, vsa preostala dela so opravili logaški obrtniki in podjetniki, med njimi tudi idejni oče projekta Tomaž Šušteršič, Franc Mihevc, lastnik zemljišča na vrhu Sekirice, pa he dal dovoljenje za postavitev.  Zastava torej združuje, je povedal župan Berto Menard. Slovesnosti bodo prisostvovali tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, bivši predsednik republike Borut Pahor,  številni sosednji župani in drugi povabljenci. Zastavo bo dvignila Garda Slovenske vojske. Poslušaj. 

Ob občinskem prazniku, ki ga Občina Cerknica obeležuje 12. junija, je najvišje občinsko priznanje prejel duhovnik Maks Ipavec. Od leta 2006 je župnik v Begunjah pri Cerknici, to župnijo pa je vodil že med letoma 1982 in 1985.Svojemu poklicu predani nagrajenec ne opravlja predano le dušnopastirskega dela.

Maks Ipavec si tudi prizadeva za ohranitev in popularizacijo  kulturne dediščine, je aktiven literat in velik domoljub. Občasno piše za katoliške časnike, v književnih delih pa  se predvsem posveča veri, umetnosti in domoznanstvu. Je soavtor knjige Menišija v znamenju nove kapele apostola Petra, pisal je tudi o znamenitih Meniševcih: duhovniku in prevajalcu Josipu Debevcu,  slikarju Maksimu Gaspariju in glasbeniku Janezu Kranjcu. Begunjski župnik pa ne ostaja le pri besedah, saj so pod njegovim vodstvom na Menišiji obnovili cerkve in druge sakralne spomenike.

Dobrovoljni Maks Ipavec v Begunjah predstavlja tudi pomemben most in povezovalni člen med krajani. Pred mikrofon ga je povabila Sabina Popek Simšič. Prisluhni. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

V oddajo za mlade smo povabili dijake prvega in drugega letnika Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna. Letos so pripravili raziskavi o medvrstniškem in spletnem nasilju. Rezultati ankete o spletnem nasilju pravijo, da ga je največ med dijaki prvega letnika programa zdravstveni tehnik na Snapchatu.
Več kot polovica sodelujočih dijakov meni, da na šoli ni dovolj ozaveščanja o spletnem nasilju. Nekateri dijaki tudi ne želijo, da profesorji objavljajo njihove slike na družbenih omrežjih, čeprav imajo za to podpisano dovoljenje staršev. Poslušaj.

Postojnska godba 1808 nas bo v tople poletne dni popeljala s slovenskimi uspešnicami Danila Kocjančiča, ki so danes postale že zimizelene. Na Trgu padlih borcev v Postojni se bodo godbenikom pridružili Mef, Lado Mljač iz skupine Prizma, Tulio Furlanič, Ninnay in Mya.
Koncert pod taktirko dirigenta Primoža Petohleba se to nedeljo začne ob 19.30. Godbo pred poletnim oddihom čakajo še trije nastopi, dva v pivški občini, sezono bodo zaključili na furmanskem prazniku.