V soboto je v Kulturnem domu v Postojni potekala 5. seja plenuma Gasilske zveze Slovenije. Na letnem zasedanju najvišjega organa Gasilske zveze Slovenije se zberejo predstavniki posameznih gasilskih zvez. 

Delegate sta nagovorila župan Občine Postojna Igor Marentič, ki je poudaril pomen gasilstva in izrazil hvaležnost vsem gasilcem in gasilkam za njihov trud in nesebično pomoč, in predsednik Gasilke zveze Postojna Marko Simšič, ki je predstavil GZ Postojna.

Gasilska zveza Postojna je vključena v Obalno-kraško gasilsko regijo in povezuje prostovoljna gasilska društva iz občin Postojna in Pivka, ki se raztezata na skoraj 500 km2 površine in kjer živi 22 tisoč ljudi. Skupaj je v zvezo vključenih 13 prostovoljnih gasilskih društev, 9 iz občine Postojna in 4 iz občine Pivka. Gasilska društva štejejo več kot 1.700 članov, mlajših od 8 let jih je 450. Skupno je v PGD-je vključenih 350 operativnih gasilcev, ki v primeru potrebe nesebično delujejo na območju obeh občin in tudi širše. Vozni park vseh prostovoljnih gasilskih društev šteje 55 vozil, skoraj polovico so jih kupili v zadnjih desetih letih. Območje, ki ga pokriva Gasilska zveza Postojna se že vrsto let uvršča med bolj ogrožena območja v Sloveniji. V povprečju se na njenem območju letno zgodi okrog 350 izrednih dogodkov, je ob tem povedal Marko Simšič.

Gasilska zveza Slovenije je na plenumu v Postojni obravnavala poročilo o izvajanju programa dela in letno poročilo  za minulo leto,  poročili Nadzornega odbora Gasilske zveze Slovenije ter Uprave in Nadzornega odbora Ustanove Metoda Rotarja za pomoč družinam ponesrečenih gasilcev, program dela Gasilske zveze Slovenije za leto 2018 s finančnim ovrednotenjem in Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov

Za dobro sodelovanje pa so podelili plaketi Branku Reku iz vojaškega letalskega organa Ministrstva za obrambo RS  in Rajku Likozarju Šimunkoviču iz Uprave uniformirane policije Ministrstva za notranje zadev RS.  

Marko Simšič   Foto: gasilec.net 

Japonski Sumitomo oz. njegova švicarska družba Lonstroff bo predvidoma sredi maja v Logatcu začela gradnjo tovarne medicinskih elastomerov. Nova tovarna bo zrasla na pogorišču nekdanjega Klia. Nepovratna sredstva, ki jih bo ob gradnji podjetje dobilo.,  so pomembna, a ne ključna, na podlagi pogovorov z investitorji ugotavlja minister za gospodarstvo, ki opravlja tekoče posle Zdravko Počivalšek. 

Na vadišču Slovenske vojske v Postojni in na območju Mokronoga se bodo v prihodnjih dveh tednih usposabljali usmerjevalci združenega ognja iz enot SV in tujih oboroženih sil. Usposabljanje bo podpirala 152. letalska eskadrilja z letali Pilatus PC-9 M hudournik, artilerijskie enote z minometi in avstrijske oborožene sile z letali Pilatus PC-7.

Kot so še napovedali v Slovenski vojski, bodo letala območje Slivnice, osrednjega vadišča SV Poček, območje Vrhovega preletavala od danes do srede med 8. in 14. uro, območje Cerovega Loga pa v četrtek med 20 in 22. uro. Prihodnji teden pa bodo letala med 8. in 14. uro od ponedeljka do četrtka preletavala območja Gotenice, Korošice in Glažute.

Načrtovano letenje bo dnevno potekalo z intenzivnostjo do dveh letal. Med upodabljanjem se bodo piloti v največji možni meri izogibali nizkemu letenju nad večjimi naselji. Usmerjevalci združenega ognja se bodo na javnih površinah zunaj vadišč SV usposabljali brez uporabe orožja, streliva ali drugih vadbenih sredstev, so še zapisali na spletnih straneh SV.

Vir: Slovenska vojska 

Rakovški osnovnošolci bodo svoje znanje in nadarjenost pokazali na prireditvi Rakek ima talent. Pripravili jo bodo tretje leto zapored in si s pomočjo zbranih donacij olajšali pot do vrstnikov  na Švedskem. Rakovške in švedske šolarje druži želja po čim boljšem znanju tujega jezika.

V Loški dolini se je v petek na pobudo družbe Slovenski državni gozdovi sestala koordinacijska skupina za sanacijo posledic vetroloma. Po ocenah družbe je bilo v državnih gozdovih v lanskem vetrolomu poškodovanega preko 1,1 milijona m3 lesa. To predstavlja skoraj enoletni obseg poseka v državnih gozdovih, je ob robu  terenske seje koordinacijske skupine za sanacijo posledic vetroloma poudaril glavni direktor družbe Zlatko Ficko. Ta ocena še ni dokončna. V Sloveniji državni gozdovi predstavljajo 20 % gozdov.  Decembrski vetrolom je poškodoval preko 60 % vseh površin, ki jih zajemajo državni gozdovi. Med najbolj poškodovanimi so poleg kočevskih tudi notranjsko-snežniški gozdovi. Pred mikrofon smo povabili ministra, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. Pravi, da bo sanacija veliko bolj hitra, kot je bila po žledolomu. 

Foto: SIDG