Bridge klub Postojna je minulo nedeljo v hotelu SPORT organiziral tradicionalni mednarodni bridge turnir parov – memorial Vilka Kledeta, ki velja za enega najbolj priljubljenih v Sloveniji. Prvo mesto je sicer odšlo v Ljubljano, a sta drugo mesto si priborila domačina Simon Pirjevec in Sašo Petrov. Več podrobnosti o turnirju je v prispevku strnil Marko Baša.
Najmlajša enota postojnskega Zavoda Znanje, Turizem, leto nadaljuje s smelimi projekti, pri tem pa se povezuje z ostalimi turističnimi akterji v regiji, pa tudi izven nje. Če bodo uspešni na razpisih, bodo že kmalu zaživeli Erazmov festival, avtobusni turistični avtobus in Ozbičev brivski salon. Skladno s povečanim turističnim obiskom – lani je število nočitev v občini zraslo za skoraj 23 odstotkov – pa je večje tudi povpraševanje po informacijah. Oba postojnska turistično informacijska centra skupaj je obiskalo kar 14 tisoč turistov, mnoge so prepričali, da so bivanje pri nas podaljšali za dan ali dva.
Foto: postojna.si
Most na Baču je že nekaj časa narejen, slovesno odprtje novega objekta pa bo v četrtek ob 16. uri. most predstavlja zaključek del v okviru protipoplavnih ukrepov v Krajevni skupnosti Knežak. Bač je tudi kraj, kjer so bili ob poplavah še posebej aktivni ilirskobistriški gasilci. Občina v letošnjem proračunu ne bo pozabila nanje.
V Knjižnici Logatec bo danes ob 19.30 predstavitev vojnega dnevnika Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Logatčan Matija Petkovšek je namreč od avgusta 1914 do decembra 1918 pisal vojni dnevnik. Njegov vnuk Robert Brus pa se je odločil, da dnevnik izda v knjigi. Univerzitetnega profesorja dr. Roberta Brusa bolje poznamo kot dendrologa, ki je izdal več, tudi za širšo javnost zanimivih knjig. Kot razlaga, mu je jeseni leta 2014 v roke prišel dedkov dnevnik in v hipu je vedel, da ima v rokah nekaj izrednega. Dnevnik je opremil s fotografijami in zemljevidi, saj se je podal po dedkovi poti – od Galicije do Dolomitov. Vse kraje je zaradi natančnih opisov takoj prepoznal, brez težav je našel tudi potomce Logatčanov, ki so omenjeni v dnevniških zapisih. Poslušaj.
Ob 70-letnici v Notranjskem muzeju Postojna potekajo predstavitve občin, ki jih muzej pokriva. Tokrat je na vrsti Logatec. Dr. etnoloških znanosti Milan Trobič bo v četrtek ob 19. uri spregovoril o furmanstvu med preživetjem in propadom. V Logatcu, kot drugod na Notranjskem, so bili furmani vseskozi prisotni. Zlato obdobje furmanstva je bilo do prihoda južne železnice Dunaj-Trst leta 1857. Spomin, kako so furmani na železnico vozili les, je še živ. Pred tem pa so prevažali vse, kar so ljudje potrebovali za življenje. Za Logatec je bilo značilno, da so oskrbovali idrijski rudnik, živosrebrno rudo pa vozili nazaj na železniško postajo, aktualna je bila tudi smer proti Žirem. Sočasno s furmanstvom so se razvijale tudi obrti, povezane s to dejavnostjo. Na poti med celino in morjem je pred Logatcem prednjačila Planina. V Logatcu na furmane spominja še nekaj materialnih ostalin, predvsem pa poimenovanja, še zlasti ledinska imena in imena velikih stavb ob glavni cesti. Te še nosijo imena po starih lastnikih, ki so bili povezani s furmanstvom. Več v prispevku.
Na prvi fotografiji vidimo prevoz vina za gostilno Peter Antičevič iz Gornjega Logatca. Fotografija je nastala po letu 1930, avtor ni znan. Neznani sta tudi osebi na sliki. Druga fotografija pa prikazuje prevoz lesa na železniško postajo Rakek. Avtor ni znan. Prva fotografija je bila v lasti pokojnega Antona Antičeviča, lastnik druge pa je Milan Trobič.
