Danes ob 19. uri bo Mirjam Cigoj na jasi pred Otoško jamo pri Postojni izvedla zvočno potovanje z gongi. Udeleženci, pravi izvajalka, naj imajo s seboj: debelejšo podlogo za ležanje, spalno vrečo, blazino, udobna oblačila svetilko in steklenico vode.
Kovod Postojna je letos partner projekta, v katerem raziskujejo možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg.
Občini Postojna in Pivka ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60 odstotkov površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada. S primerno tehnološko predelavo bi ga bilo smiselno izkoristiti kot biooglje. Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.
Cilj dvoletnega poskusa, ki se je začel januarja in se bo zaključil decembra leta 2019, bo pridobivanje podatkov o dejanskem učinku biooglja na kmetijskih površinah. Beležili bodo stopnjo zadrževanja hranil v tleh in njihov izkoristek pri gnojenju, opazovali kakovost tal, vpliv biooglja na velikost in kakovost izdelkov. Poskus poteka sočasno v laboratoriju in v naravi.
Poskus v naravi poteka na dveh testnih poljih različnih tekstur, ki sta na območju Centralne čistilne naprave Postojna. V dvoletnem kolobarju se bodo na poljih zvrstili: koruza, pšenica in strniščni dosevek. Biooglje se bo površinama dodajalo v štirih različnih količinah in pri tem merili koncentracijo in časovno dinamiko hranil v tleh in v rastlinah ob žetvi ter kakovost pridelka.
V prvem delu projekta projektne partnerje zanimajo predvsem fizikalno-morfološke lastnosti tal.
V poskusu sodelujejo Kovod Postojna d.o.o., TMConsulting d.o.o., Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo in varstvo okolja, Fakulteta za kemijsko tehnologijo ter občini Postojna in Pivka.
Vir: Kovod
Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja 1. avgusta začenja brezplačni študijski krožek z naslovom Ljubljanica – reka sedmerih imen. Kot razlaga direktorica zavoda in vodja krožka Alenka Veber, bodo udeleženci spoznavali tako izvire te kraške reke kot tudi dediščino in način življenja ljudi ob njej.
Logatčanka Jerca Korče je bila na listi Marjana Šarca v državni zbor izvoljena v volilnih okrajih Cerknica-Logatec in Vrhnika. Čeprav je v državnem zboru najmlajša, ni brez političnih izkušenj. V domači občini je občinska svetnica, dobro pozna tudi problematiko mladih.
V Jami pod Predjamskim gradom po zadnjem monitoringu živi kar 14 različnih vrst netopirjev. Med najbolj zanimivimi je mali podkovnjak, ki tehta komaj toliko kot list papirja. Gre za najmanjšega iz družine podkovnjakov in enega najlažjih netopirjev na svetu.
Leto 2018 je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev razglasilo za leto malega podkovnjaka. V poletnih mesecih ga po sončnem zahodu lahko opazujemo po izletavanju nad Predjamskim gradom. V jami pa visi na stropu z izrazito značilnim potlačenim nosom, trikotnimi zašiljenimi ušesi in širokimi, izrazito kratkimi prhutmi, s katerimi med visenjem s stropa ovije svoje telo. Ima 4,5 cm dolg trup, 3 cm dolg rep, razpon prhuti pa meri do 20 cm. Hrani se z nočnimi metulji in drugimi letečimi žuželkami, zanimiv pa je tudi njegov način sporazumevanja z odmevom.
V Jami pod Predjamskim gradom živi kar šest ogroženih vrst netopirjev. Poleg navadnega, dolgonogega, širokouhega in dolgokrilega netopirja, sta na rdečem seznamu ogroženosti tudi veliki in mali podkovnjak. Iz Parka Postojnska jama pa ob tem sporočajo, da populacija malega podkovnjaka enakomerno raste. Letos so našteli 368 malih podkovnjakov, kar je v primerjavi s štetjem pred osmimi leti, kar dvakrat več Kot zagotavlja Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore: “K nizki smrtnosti največ pripomorejo ugodni pogoji, ki v Jami pod gradom nedvomno so.«
Netopirjev v Parku Postojnska jama med hibernacijo ne vznemirjajo, saj je jama za obiskovalce odprta le v poletnih mesecih.
Vir: Postojnska jama
Fotografije: arhiv Postojnske jame
