Občina Ilirska Bistrica je poleti začela s postopki za nov participativni proračun. Po ustaljeni praksi je postopke predstavila po krajevnih skupnostih. Sledil je nabor predlogov, ki so do sredine meseca v ocenjevanju. Za leti  2026 in 2027, v vsakem je na voljo 130 tisoč evrov, je prispelo okoli 55 predlogov.

Sledilo bo glasovanje, občina pa v teh tednih realizira še zadnje izglasovane predloge iz aktualnega participativnega proračuna. Župan dr. Gregor Kovačič je zadovoljen, da so uvedli tovrsten način razporejanja dela občinskega denarja. Participativni proračun krajem v občini ne prinaša le pridobitev po njihovih željah. Marsikje, ko se dela začnejo, tudi združuje krajane. Ti zavihajo rokave in pomagajo, tudi če jim ni treba. 

V Notranjskem muzeju Postojna se pripravljajo na odprtje novih razstavnih prostorov. Na ogled bodo od petka v okviru tretjega družinskega festivala Mesto krasa. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili med predmeti v lapidariju in zunanjem oglednem depoju, ki je namenjen večjim predmetom.
Med posebnosti v lapidariju so ostanki prvotnega nagrobnega obeležja Antona Globočnika, temeljni kamen nekdanjega fašističnega doma v Postojni ter ostanek spomenika, ki je bil postavljen ob Mussolinijevem obisku v Planini. Tam so primerki biološkega oddelka. Muzej bo novo interaktivno razstavo postavil v kletnih prostorih.

Herman Gvardjančič sodi med najvidnejše ustvarjalce sodobne slovenske umetnosti, je tudi prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Akademski slikar podobe po hudem požaru zoglenelega kraškega sveta do 19. oktobra razstavlja v Kosovelovem domu Sežana.

Umetnik, sicer s Škofjeloškega, je po očetu Kraševec,  zato ga je požar še posebej prizadel. Pogorišče avtor spreminja v dokument časa in prostora ter mu dodaja duhovno dimenzijo, je razložila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Foto: Kosovelov dom Sežana 

Tekstilna industrija sodi med največje onesnaževalke okolja na svetu. Večina oblačil v naših trgovinah je narejena v državah tretjega sveta, kjer prihaja do hudih izkoriščanj delovne sile, tudi otrok. Skupina oblikovalk iz Slovenije na to opozarja že vrsto let. Verjamejo v spremembe in ponujajo lokalno kakovostno, uporabno, kreativno in igrivo alternativo klasičnemu modnemu potrošništvu in ponujajo rešitve za vključitev pravičnejših in manj škodljivih izbir v vsakdanjik posameznika.

Na ogled jih bodo postavile na krožni modni reviji, ki bo jutri ob 18. uri v okviru postojnskega festivala Zmaj ´ma mlade v avli SAZU-ja- Kot je povedala Maja Modrijan iz Destilator kluba, ki revijo prireja, vseh šest oblikovalk ustvarja iz odpadnega tekstila, podnaslov modne revije je tako Tekstilni  zavržki z novo šanso. Modno revijo pa bo spremljal tudi koncert Žigana Kranjčana s skupino. Poslušaj. 

Maja Modrijan, Foto: osebni arhiv