PGD Hruševje šteje 146 članov in članic. Društvo, ki velja za enega najbolj aktivnih gasilskih društev na Postojnskem, bo v soboto postalo bogatejše za novo gasilsko vozilo. Gre za manjšo gasilsko cisterno za gašenje gozdnih požarov. Zaradi  opremljenosti bo vozilo gasilcem prišlo prav  tudi ob naravnih ali prometnih nesrečah. To bo četrto vozilo v njihovem voznem parku. Vozilo bodo prevzeli v soboto v sklopu prireditve »Pozdrav poletju. Spomnimo, da so leta 2016 hruševski gasilci z nizom dogodkov in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja obeležili 120 let delovanja. Visoki jubilej je bil za gasilce in gasilke še posebej slavnosten, saj so odprli nov gasilski dom.

Postojnski občinski svetniki so se na današnji seji seznanili s predlogom o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju. Na besedilo bodo svetniki sicer še dali svoje pripombe in predloge popravkov.
  
Prvotni sklep predlagatelja, župana Igorja Marentiča, je bil, da bi občinski svet dal soglasje k vložitvi predloga zakona v zakonodajni postopek v državni zbor, in sicer prek instrumenta ljudske iniciative s podpisi 5000 volivcev.

Kot je ugotavljal predlagatelj, je občina državo v stalno opozarjala na nujnost potrebe po zaščiti vodnih virov, ki se stekajo v zajetje Malni, toda vlada kljub temu do zdaj še ni sprejela uredbe o določitvi vodovarstvenega območja, ki bi zavarovala omenjena vodna telesa. Vodni viri na tem območju tako še naprej ostajajo nezavarovani pred onesnaževanjem in drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko v prihodnje vplivali na zdravstveno ustreznost vode ali na njeno količino. Grožnjo za vodne vire predstavljajo tudi tudi vojaške aktivnosti na vadišču Slovenske vojske na Počku.

Z omenjenim zakonom bi določili vodovarstveno območje, ki posega tudi na območje vadišča Poček. Predlog zakona bi poleg določitve splošnega vodovarstvenega režima določil tudi izvedbo celovite presoje vplivov na okolje in način izvajanja stalnega monitoringa stanja podzemne vode na vodovarstvenem območju, uvedel pa bi tudi monitoring stanja tal ter predvidel obveznosti države za izvedbo sanacije onesnaženih delov območja vadišča Slovenske vojske.

Tekom razprave so svetniki pokazali načelno podporo zaščiti vodnih virov, obenem pa so izpostavili določene pomisleke tako glede podrobnosti zakonskega predloga kot glede same procedure. Zvonko Černač (SDS) je tako opozoril, da občina po zakonodaji ne more biti predlagateljica zakona. Po njegovem bi zadeva že lahko bila v zakonodajni proceduri, če bi bili tu nameni iskreni.

Za Roberta Pavšiča (Lista Mi znamo) je vprašanje procedure drugotnega pomena. “Glavno je, da občinski svet doseže konsenz, da je voda strateška dobrina, s katero se ne moremo igrati,” je dodal.

Župan Marentič pa je opozoril, da ne gre za zakon, ki bi zaprl vadišče na Počku, ampak za zakon, ki bi zavaroval vodne vire.

Med razpravo se je omenila tudi možnost, da bi Černač in Pavšič, sicer poslanca SDS in LMŠ, zakonski predlog skupaj vložila v zakonodajni postopek.

Nazadnje so se svetniki zgolj seznanili s predlogom zakona, hkrati pa bodo imeli še čas za vložitev predlogov dopolnitev in popravkov samega besedila.

Tako Černač kot Pavšič sta sicer napovedala pripravljenost, da kot poslanca skupaj vložita zakon v parlamentarno proceduro. “Kar se mene tiče, ni nobenih ovir. Sedem dni je bil dan rok za pripombe in po tem mislim, da ni nobene ovire, da se ne bi zakona vložilo v zakonodajno proceduro,” je po koncu seje ocenil Černač.

Tudi Pavšič ne vidi zadržkov, da zakona s Černačem ob upoštevanju pripomb ne bi vložila. “Dejansko tu je izpostavljeno vprašanje, pri katerem je politika popolnoma nepomembna. Če gre za zdravje ljudi, potem je potrebno odreagirati,” je dodal.

Sicer so svetniki na današnji seji med drugim soglasno potrdili sklep o izvedbi participatornega proračuna za prihodnji dve leti v skupnem znesku 200.000 evrov. Za leti 2020 in 2021 bodo tako Postojnčani prvič sami lahko predlagali, kako porabiti omenjena sredstva.

Poslušaj tudi prispevek Blanke Markovič Kocen. 

Pomlad se počasi poslavlja in prihaja poletje, čeprav je vreme še precej »aprilsko«. Za številne ptice je to hkrati čas, ko prvi mladiči zapustijo varno zavetje gnezda in se podajo v širni svet. Zmeraj pa ne gre vse po načrtih in mnogi mladički se znajdejo v težavah. Včasih jim lahko pomagamo, največkrat pa je najbolje, da jih prepustimo skrbnim staršem.

Manjše ptice pevke, kot na primer velika sinica, domači vrabec, kos ali škorec spletejo gnezdo, kamor samica znese večje število jajc. Po približno dveh tednih valjenja se iz njih izvalijo mladički, za katere starša skrbita približno tri tedne. Velikokrat se zgodi, da gnezdo za številčen zarod postane premajhno in mladički poskačejo iz gnezda kak dan ali dva prej. Če jih najdemo, smo zmeraj postavljeni  pred odločitev, jim pomagat ali ne?

V večini primerov, ki jih zabeležimo, je odgovor NE. Starši mladičev so blizu in bodo zanje skrbeli tudi zunaj gnezda.

Kako pa prepoznamo znake, ko mladiči potrebujejo našo pomoč?

Mladičkom pomagamo takrat, ko so vidno poškodovani ali kadar sumimo, da so jih starši zapustili. To lahko z gotovostjo sklepamo, kadar jih več kot uro ne obiščejo. Če so mladički izpostavljeni kakšni nevarnosti (mačka, pes, promet), vendar so starši blizu, jih lahko umaknemo v zavetje grma ali drevesa ali pa jih vrnemo v gnezdo,  če ga najdemo in  je dostopno (hkrati pazimo na lastno varnost).

Če najdemo poškodovano ali zapuščeno ptico, se obrnemo na za to pooblaščeno ustanovo. V Sloveniji je to Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta (02 876 12 85 ali 041 518 939).

Ptic dolgoročno ne poskušajte oskrbeti ali hraniti.

Vir: DOPPS, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije 

Rejcem živine z Notranjske, ki vsakodnevno poročajo o napadih velikih zveri na njihovo živino, še posebej na govedo in konje, je na povabilo domače kmetijsko-svetovalne službe v sredo v Grahovem Anton Zavodnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana predstavil možnosti, ki jih imajo, da zaščitijo svojo živali. Pozna tudi specifike kmetovanja na območju, ki ga je obiskal,  in ve, kaj pride v poštev, če sploh. Jasno mu je tudi, v katerem grmu tiči zajec, oziroma zakaj je prišlo do tako velikih težav. KGZ, ki kmete razume, jim lahko ponudi podporo. “Tudi preko krovne organizacije Kmetijsko gozdarske zbornice bomo poskušali doseči, da bosta politika in javnost razumeli širino tega problema,” zagotavlja, saj ne želi, da se uresniči scenarij, ki ga je predstavila oškodovana kmetica, po katerem bi kmetje svojo dejavnost opustili in zemljo prepustili zverem. 

Foto: Kmetijsko svetovalna služba Cerknica 

Predzadnji majski dan 2019 si bodo pri Postojnski jami zapomnili po dveh dogodkih. V prostorih razstavnega paviljona Expo so predstavili 200 let staro prvo vpisno knjigo, dočakali pa so tudi 39-milijontega obiskovalca.  Turista z Nove Zelandije so ob izhodu presenetili z bogato nagrado, pripravili pa so tudi pravi jamski spektakel. Nad včeraj kar več kot štiri metre visoko Pivko so napeli 56 m dolg ploščato najlonsko vrv, tako imenovani »slackline«, po katerem se je pogumno sprehodil »sodobni Luka Čeč«. Kot je ob dogodku povedal predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, je bil obisk v prvih petih mesecih letošnjega leta nadpovprečen, tudi zaradi deževnega vremena, ki že tradicionalno obiskovalce pritegne k jami.

Foto: Arhiv Postojsnke jame