19-letna biatlonka iz Cerknice Manca Caserman je na mladinskem svetovnem pokalu v biatlonu zmagi v sprintu dodala še drugo mesto na skupinskem startu in s tem potrdila uvrstitev na zimske olimpijske igre, so sporočili iz Smučarskega kluba Cerknica.

Njene reprezentančne kolegice bodo: Anamarija Lampič, Lena Repinc in Polona Klemenčič.  Manca Caserman je v začetku januarja uspešno debitirala v svetovnem pokalu, nastopila je na individualni preizkušnji in v štafeti, ki je osvojila sedmo mesto. Manca je prva športnica iz vrst Smučarskega kluba Cerknica, ki se bo uvrstila na olimpijado.

Biatlonca Janez Ožbolt in Urška Poje sta bila člana Smučarskega kluba Loška dolina. Prvi je nastopil na kar petih olimpijskih igrah med letoma 1992 in 2006, njegova klubska kolegica pa leta 2018.

Foto Sloski biatlon 

Prav danes, 19. januarja je 150. obletnica rojstva na Premu rojenega Dragotina Ketteja. Njegov oče je tam učitelj in organist. V kraj je prišel s trnovske šole z mlado soprogo Ano Valenčič, Jejčkovo iz Trnovega. Na Premu so se jima rodili štirje otroci, tretji je bil prav Dragotin. Tamkajšnja ljudska šola je bila ustanovljena leta 1826 in velja za drugo na Bistriškem, takoj za šolo v Trnovem. V stavbi šole na Premu je na ogled spominska soba Dragotina Ketteja. Na Bistriškem z 19. januarjem vstopajo v že 46. mesec kulture. Ta se vsako leto začne z rojstnim datumom pesnika, zaključil se bo konec februarja.
Občini Ilirska Bistrica in Vrhnika sta leto 2026 spričo 150-letnice rojstva velikanov slovenske besede pesnika Dragotina Ketteja in pisatelja Ivana Cankarja razglasili Kettejevo in Cankarjevo. Občini z razglasom sporočata vsem Slovenkam in Slovencem, naj leto 2026 zaznamujejo na več načinov. Da vsaj enkrat obiščejo njuni rojstni hiši ter skupni grob na Žalah, ob obletnicah rojstva in smrti nazdravijo njunemu spominu. V letu 2026 preberejo vsaj eno njuno delo ter si ogledajo vsaj eno uprizoritev, uglasbitev, recital njunih del. Ob vsaki priložnosti, še posebej v družbi tujcev, opevajo veličino, zasluge in mesto, ki ga zasedata pri ohranitvi slovenskega jezika in kulture. Vzgojno-izobraževalne institucije pa naj svojim gojencem pripravijo vsaj en pesniku in pisatelju posvečen dogodek.

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU ter Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU sta razvila novo aplikacijo za pametne telefone, ki se imenuje FloodWatch. Namenjena je spremljanju in dokumentiranju dinamike vodostajev kraških presihajočih jezer in polj. 
Gre za primer državljanske znanosti, projekta, ki skuša v raziskovalno delo vključiti neznanstvenike. Na postojnskem inštitutu pravijo, da bodo prav vse meritve dobrodošle, a opozarjajo, da je aplikacija primerna le za merjenje kraških poplav. Aplikacija bo dolgoročno aktivna, dostopna pa je le na spletni strani floodwatch.si.

Snježana Pleše Žagar je pianistka in glasbena pedagoginja, ki že več kot petindvajset let pomembno sooblikuje glasbeno in kulturno življenje Postojne in širše okolice. Na Glasbeni šoli Postojna predaja znanje mladim pianistom, številni med njimi pa so dosegli vidne uspehe in nadaljevali glasbeno pot. Ob pedagoškem delu je dejavna koncertna glasbenica in korepetitorka.

Sodeluje z različnimi instrumentalisti, pevci, zbori in glasbenimi zasedbami, njeno ustvarjanje pa sega od klasične glasbe do sodobnejših izrazov in improvizacije. Glasba jo spremlja na vsakem koraku – tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Znana je po svoji odprtosti, srčnosti in povezovalni energiji. Navdih črpa tudi na potovanjih, v gibanju, naravi in družbi živali. Več v prispevku.

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je konec lanskega leta izdala monografijo Presihajoče jezero, ki predstavlja dinamiko poglavitnih karakteristik presihajočega jezera. Še posebej se osredotoča na značilnosti njegovega ekosistema, ki ga oblikujejo skrajne spremembe vodostajev. Delo je poglobljeno nadaljevanje prve znanstvene monografije o Cerkniškem jezeru iz leta 2002 Jezero, ki izginja. Obe je uredila dr. Alenka Gaberščik.

Kot je dejala, je Cerkniško jezero posebnost v svetovnem merilu. Najdemo ga tudi na seznamu ramsarskih lokacij, kar je čast in obveza, da ga to svetovno pomembno mokrišče ohranimo v ugodnem stanju. To pomeni, da ga moramo poznati. Prva monografija Jezero, ki izginja, je zvečine zbir nenačrtnega vedenja o podnebnih, hidroloških in geoloških značilnostih jezera, tamkajšnjih rastlinstvu in živalskih skupinah, naravovarstvu, etnologiji, arheologiji. V novi monografiji so to znanje skušali povezati v celoto in ga narediti dostopnega za slovenske bralce. Monografija je torej nadgradnja prejšnje, a teme obravnava bistveno bolj poglobljeno.

Raziskovanje Cerkniškega jezera pa ni pomembno le za jezero samo. Okolje se namreč globalno spreminja, kar pomeni, da se tudi vodostaji v različnih vodnih telesih. Poplave in suše pa so na Cerkniškem jezeru naraven pojav, zato lahko spoznanja z jezera prenesemo drugam. Poslušaj.