V ponedeljek okrog pol enih popoldne je pri naselju Rečica prišlo do izlitja za zdaj še neznane snovi v reko Reko. Gasilci PGD Ilirska Bistrica so na gladino Reke postavili dve vodni prepreki s pivniki, ki so ju kasneje zaradi močnega neurja sicer morali odstraniti, vendar so glavnino oljnega madeža uspeli pobrati iz vode. Vzroka za onesnaženje niso odkrili.

Oljni madež na gladini reke Reke, iz katerega se je širil močan vonj po nafti, je opazil krajan, ki je obvestil center za obveščanje. Gasilci PGD Ilirska Bistrica so vzdolž mostu v smeri proti Topolcu na gladino namestili dve 30-metrski vodni prepreki s pivniki. Ti so madež uspeli zajeziti še pred nevihto. 

Odvzeli so tudi več vzorcev madeža, vendar jim ni uspelo ugotoviti, za kakšno snov je šlo. O dogodku so obvestili pristojne službe, upravljalca Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptuj in policijo. S Policijske uprave Koper so sporočili, da policisti ob ogledu kraja vzroka za onesnaženje niso ugotovili. Kot so navedli, obstaja verjetnost, da je onesnaženje povzročil močan naliv, oljnega madeža pa danes ni bilo več opaziti.

V Ribiški družini Bistrica, ki gospodari s porečjem reke Reke, večjega pogina rib ob ponedeljkovem onesnaženju Reke sicer niso zaznali, vendar so prepričani, da posledice nedvomno so. Tajnik RD Bistrica Miha Fajdiga opozarja, da so podobna izlitja v Reko v zadnjem času pogosta, običajno se zgodijo pred nevihto, krivca pa nikoli ne izsledijo. Pristojne službe zato poziva, naj vzroke za pogosta onesnaženja Reke raziščejo.  Poslušaj. 

Zaposleni v Centru za tujce Postojna opozarjajo na razmere, s katerimi se srečujejo pri izvajanju policijskih nalog zaradi nevarnosti okužbe z novim koronavirusom, so danes opozorili v Policijskem sindikatu Slovenije. NIJZ, zdravstveni inšpektorat in inšpektorat za delo pozivajo k ukrepom za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Kot je sindikat zapisal v sporočilu za javnost, so se razmere za varnost in zdravje policistov oz. zaposlenih v centru za tujce predvsem zaradi postopnega porasta števila obolelih s covidom-19 v državah zahodnega Balkana, od koder prihaja velika večina tujcev, ponovno poslabšale.

Zaskrbljeni so, ker za migrante v Centru za tujce Postojna ne velja ukrep karantene, ki je z odlokom določen za vse tujce in državljane Slovenije, ki se vračajo v Slovenijo iz držav, ki so na rdečem seznamu. Novoprispelih oseb ne nastanijo v prostore za izolacijo  oz. 14-dnevno karanteno, ampak v iste prostore skupaj z že nastanjenimi tujci.

To  je po mnenju sindikata diskriminatorno do drugih tujcev, do slovenskih državljanov in predvsem nevarno za   zdravje zaposlenih, ki pri izvajanju svojih nalog vsakodnevno prihajajo v stik z migranti, ki so potencialno lahko okuženi.

Policijski sindikat poziva pristojne institucije, da bi bilo treba vse tujce, ki prihajajo iz držav s poslabšano epidemiološko sliko, namestiti v posebne (izolirane) prostore in zagotoviti obvezno 14-dnevno karanteno.

Na navedene pomanjkljivosti in potrebne ukrepe za zaščito zdravja sindikat opozarja vodstvo centra za tujce in vodstvo policije že od marca, ko je vlada razglasila epidemijo, so pojasnili.

Foto: PSS 

Občinski svet v Pivki je na zadnji redni seji pred počitnicami sprejel  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Doma Pivka – središča za kakovostno sožitje na Bedinku.

S tem so občinski svetniki in svetnice podali zeleno luč za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za dom za starejše občane, ki ga vloži investitor.

Dom upokojencev Postojna je v soboto spremenil ukrepe, s katerimi želijo preprečiti  širjenje okužbe z novim koronavirusom. Za vse obiske se je treba najaviti vsaj dan prej.

Obiski, ki potekajo pod nadzorom, so v domu časovno omejili. Obiskovalcem med drugim merijo telesno temperaturo, o svojem zdravstvenem stanju pa morajo izpolniti tudi vprašalnik. Poslušaj. 

Na Postojnskem zdaj nekaj časa bivajo repatriirani Venezuelci, ki se tako ali drugače vključujejo tudi v slovenski prostor. Vzroki za repatriacijo slovenskih državljanov so običajno gospodarska in humanitarna kriza, zaradi katere so posamezniki primorani najti neko rešitev. Kakor težko jim je ostati v deželi, kjer živijo, je tudi težko oditi, a jih razmere v to prisilijo.

Koordinatorica projekta nastanitve mladoletnikov brez spremstva, ki poteka v dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole, dr. Tina Zorman nam je povedala nekaj o repatriiranih posameznikih in o projektih, v katere je vključena Srednja gozdarska in lesarska šola. Več v prispevku. 

Svetovni Slovenski Kongres je slovenskim rojakom iz Venezuele pripravil jezikovne počitnice.

Foto: Fb profil Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu