Ne glede na tokratni  razplet zgodbe o financiranju in obstoju Radia Študent, je dejstvo, kako malo je treba, da utihne najstarejša študentska radijska postaja v Evropi oziroma se preobrazi v komercialno radijsko postajo, zaskrbljujoče. Da je delovanje Radia Študent, kot ga poznamo, v interesu širše družbe in je pomembno področju pluralnosti medijev, opozarjajo mnogi.

Svoj pogled na delovanje in pomen radia je  z nami delil Marko Doles. Z Radiem Študent je povezan od sredine devetdesetih let preteklega stoletja. Prvič se je z njim srečal kot član Ane Pupedan, nato postal njegov sodelovec. Z njim se ukvarja tudi strokovno. Diplomsko delo z  naslovom Etnološko muzeološki poskus predstavitve tehnične zapuščine Radia Študent je Marko Doles nadgradil v magistrskem, ki ga je naslovil Muzej Radia Študent med obstoječim in mogočim. Radio Študent pa je proučeval tudi kot laboratorij svobode. Poslušaj. 

Teden pisanja z roko je vseslovenska akcija, ki ozavešča o pomenu ohranjanja pisanja z roko. Organizira jo Društvo Radi pišemo z roko skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Letos bo potekal od 18. do 22. januarja.

Namen Tedna pisanja z roko je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu pisanja z roko, ga spodbuditi, vzpostaviti družbeno pozitiven odnos do pisanja z roko, poudariti pomen razvoja individualnosti, vplivati na razvoj fine motorike pri mlajših in starejših ter izraziti spoštovanje in naklonjenost, saj je pisanje z roko bolj osebno, sporočajo iz Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka.  Osrednja tema tedna letos je:  pišemo pismo prijatelju. 

V času, ko se manj srečujemo in družimo, smo povabljeni, da v Tednu pisanja z roko napišemo pismo ali razglednico in zapisano pošljemo nekomu, ki ga bomo prijetno presenetili in razveselili, saj pisma zelo redko dobivamo.

Teden pisanja z roko ima vsako leto tudi ambasadorje. Letošnji so kirurg in aktivist Erik Brecelj, režiserka in scenaristka Urša Menart ter kolesarski šampion Tadej Pogačar.

Na Bistriškem danes obeležujejo 110-letnico povzdignitve Ilirske Bistrice v trg. V začetku 20. stoletja se je namreč Ilirska Bistrica z okolico že toliko razvila, da ji je 15. januarja 1911. leta cesar Franc Jožef I. podelil trške pravice. Te so predstavljale pomembno gospodarsko, družbeno in kulturno prelomnico v razvoju mesta.

Danes nas na simbolni pomen povzdiga Ilirske Bistrice v trg spominjajo semanji dnevi, ki so se na Placu, današnjem Titovem trgu, ohranili vse do danes. Pridobitev trških pravic je Ilirsko Bistrico in okolico postavilo ob bok velikim mestom na Kranjskem in v Istri. O tem, zakaj je bila pridobitev trških pravic tako pomembna za Ilirsko Bistrico, smo se pogovarjali z lokalnim zgodovinarjem in kustosom Ivanom Simčičem. Poslušaj. 

Zasnežena pokrajina je na plano privabila številne ljubitelje zime in zimskih športov. Čeprav nam smučanje na urejenih smučiščih to zimo ni omogočeno, je na snežni odeji opaziti sankače, sprehajalce, vse več pa je tudi smučarskih tekačev. Tek na smučeh je odlična zimska rekreacija, ki poživi tako telo kot duha. Ob izvajanju pošteno premigamo vse mišice, se naužijemo svežega zraka in maksimalno izkoristimo dane zimske razmere. 

Ta šport nam je predstavil nekdanji gorski tekač, atlet in smučarski tekač Bor Grdadolnik. Nekdanji član Tekaškega kluba Logatec se smučarskim tekom ne ukvarja več profesionalno, a kljub temu v prostem času še vedno rad stopi na tekaške smuči. S smučarskim tekom in idejo ter izvedbo proge v Križajevi dolini v Rovtah  je navdušil tudi mnoge sokrajane.  

Dvokilometrska tekaška proga pa zagnane tekače z nabrušenimi smučmi vabi tudi na Medvedje Brdo. Tam je za izvedbo v sodelovanju z Občino Logatec poskrbel Luka Knaus. Poslušaj. 

Foto: Bor Grdadolnik in Luka Knaus 

Letos obeležujemo 30-letnico samostojnosti Republike Slovenije, kar želi še posebej dostojno obeležiti tudi Park vojaške zgodovine. V muzeju so veseli, da v jubilejno leto države stopajo z novim eksponatom, ki je umeščen v osrednjo scensko postavitev na razstavi Pot v samostojnost.  Reševalno vozilo Mercedes Benz 230-BINZ opozarja na pomembno vlogo,  ki so jo v vojni za Slovenijo odigrali reševalci in drugo zdravstveno osebje. 

Vozilo je bilo narejeno in predelano v reševalno vozilo v podjetju BINZ v kraju Lorch v Nemčiji pred natanko petdesetimi leti. Istega leta ga je pridobil velenjski zdravstveni dom. V tistih časih je bilo takšno reševalno vozilo velika želja vsake reševalne postaje. To, ki je zdaj v Pivki, so iz  Beograda prepeljali v podjetje Autocommerce Ljubljana, da bi ga tam prodali. Velenju je s pomočjo takratnega vodstva zdravstvenega doma in ob veliki podpori gospodarstva, uspelo vozilo kupiti in ga pripeljati v Zdravstveni dom Velenje. Takšnega sta imela le še Ljubljana in Maribor.  Reševalno vozilo je bilo za tiste čase vrhunsko predelano in opremljeno z medicinsko opremo.  Poslušaj prispševek. 

Foto: Park vojaške zgodovine