Danes prvič obeležujemo nacionalni dan branja, vlada ga je razglasila 5. februarja letos. Datum je izbran v spomin na dan rojstva novinarke, publicistke in ambasadorke branja Mance Košir. Predstavlja osrednji dan ozaveščanja o pomenu branja ter bo deloval kot izhodišče in povezovalna osnova za celoletne bralne pobude, ki jih poznajo vse splošne knjižnice v regiji. 

Dan bodo še posebej obeležili v Pivki in Ilirski Bistrici. Knjižnico Makse Samsa bodo obiskali otroci iz Vrtca Jožefe Maslo. Kot so zapisali v knjižnici, bodo skupaj s knjižničarko Ano bodo »kuhali pravljico« in skozi domišljijo, pogovor ter igro odkrivali čarobni svet zgodb. Srečanju bo sledila ustvarjalna delavnica, na kateri bodo otroci izdelali svoj pravljični izdelek in tako branje doživeli tudi skozi ustvarjanje.

V enoto knjižnice v Pivki pa vabi Društvo Hospic. Udeleženci srečanja bodo ob 17. uri  brali poezijo in prozo Mance Košir ter počastili bralno kulturo, ljubezen do besede in moč navdiha.

Nacionalni dan branja je tudi del Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Ta dan poudarja pomen branja kot temeljne vrednote naše družbe ter spodbuja razvijanje bralne kulture pri vseh generacijah, še posebej pri najmlajših.

V Postojni so po skoraj dveh desetletjih prizadevanj v sredo slavnostno odprli novo športno dvorano ob Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli. Šola je brez telovadnice ostala leta 2007, ko so staro zaradi nevarnosti zaprli. Pouk športa je za dijake vse od takrat potekal v improviziranih prostorih, med drugim v avli dijaškega doma, učilnicah, fitnesu in na zunanjih površinah. Nova dvorana obsega štiri vadbene enote, ki so prilagojene gibalno oviranim uporabnikom. Omogoča tudi organizacijo državnih športnih prireditev.
Skupna vrednost investicije je znašala 6,86 milijona evrov. Dvorana je uporabno dovoljenje sicer pridobila že decembra lani, tako so v njej že pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Zaključek dvorane pri srednji šoli pa ni bil edini velik športni investicijski projekt, ki ga je imela občina v načrtu. Letos bo posodobila parketne površine in tribune v dvorani Osnovne šole Miroslava Vilharja. Zavod Znanje pa bo s septembrom prevzel organizacijo terminov v vseh športnih dvoranah. Več v zvočnem zapisu.

Knjižnica Logatec že dalj časa zbira stare razglednice in fotografije Logatca in občine, del te zbirke pa objavlja na portalu Kamra, kjer je na voljo digitalizirana kulturna dediščina Slovenije. Med pomembnejšimi pridobitvami sta najstarejši fotografiji Logatca avtorjev poklicnega fotografa Ippolita Lafranchinija z Dunaja in Kranjčana Kristijana Pajera.
Pajerjevo veliko tridelno fotografijo so dali očistiti in zaščititi na Oddelku za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gre za panoramski posnetek logaške železniške postaje z Dolenjo vasjo in Čevico v ozadju. Zgodbo o nastanku in življenju fotografij ter fotografov bo danes predstavil dr. Dragan Božič. Bibliotekarka Urška Orešnik iz Knjižnice Logatec je napovedala tudi ostale dogodke v mesecu marcu. Poslušaj.

Danes v petih zdravstvenih domovih po državi že tretjič poteka akcija cepljenja mladih proti HPV. Organizira jo Nacionalni inštitut za javno zdravje pod sloganom Šeraj ljubezen, ne bolezen. Vsi mladi do 26. leta starosti, ki še niso bili cepljeni proti HPV, lahko to storijo v Zdravstvenem domu za študente v Ljubljani in zdravstvenih domovih v Mariboru, Kopru, Novem mestu in Novi Gorici. Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba.
Ocenjeno je, da se z njo vsaj enkrat v življenju okuži med 80 in 90 odstotkov ljudi, večina že kmalu po začetku spolne aktivnosti. Cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja okužb. V Sloveniji se od leta 2009 v skladu z državnim programom cepljenja proti HPV cepijo šestošolke, od leta 2021 pa tudi šestošolci. Okužba s HPV namreč lahko doleti tudi dečke oz. moške. Prav o tem smo govorili z upokojeno pediatrinjo Jasno Čuk Rupnik.

Pitna voda in asfalt do praga domače hiše še vedno nista povsod samoumevna. Še posebej problematična so od središč odmaknjena, višje ležeča naselja. Na Logaškem so to Rovte. Del krajanov nas je opozoril na slabo vzdrževano makadamsko občinsko cesto med številkama 28 in 6. 

Kot so povedali krajani, so klanci pozimi zaledeneli in nevarni, močno deževje makadam tako poškoduje, da je težko prevozen, zaradi udarnih lukenj prihaja do poškodb vozil, poleti pa se za njimi praši. Na občini težavo poznajo, a vaščanom lahko zaenkrat obljubijo le vzdrževanje makadama in asfaltiranje klancev v nekem doglednem času. Kot je povedal župan Berto Menard, je takšnih odsekov še nekaj. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v sosednji idrijski občini. Lokalni skupnosti sta o tem se že pogovarjali na pristojnem ministrstvu in izvedeli, da razpisov ali namenskega denarja za to ni.  Občina bo kljub temu za večji del takšnih cest dala izdelati dokumente identifikacije investicijskega projekta. Poslušaj. 

Pogled iz Rovt proti Vrhu Svetih Treh Kraljev