Glavni zavetnik koprske škofije sveti Hieronim velja za enega največjih izobražencev zahodnega sveta. Njegovo največje delo je prevod celotnega Svetega pisma v latinščino. Prav mogoče je, da je bil eden štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev rojen v naši bližini. V knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica bo danes ob 19. uri pogovorni večer ob  izidu knjige z naslovom Peter Pavel Vergerij Starejši: Govori v čast sv. Hieronimu, kjer se bodo dotaknili tudi tega vprašanja. 

Na pogovornem večeru Sveti Hieronim – naš rojak? bodo sodelovali prevajalka Vergerijevih govorov in avtorica razprave v knjigi mag. Anja Božič, recenzent dela, bistriški rojak, dr. Rafko Valenčič, ki raziskuje in zagovarja tezo, da se je svetnik rodil v naših krajih, ter urednik knjige dr. Jan Dominik Bogataj, ki bo pogovor tudi vodil. Prevajalka in avtorica spremne besede Anja Božič pravi, da pozabljamo, kako se je v renesanski razvilo tudi tudi zanimanje za krščanske pisce iz pozne antike, zlasti za cerkvene očete. Takrat je sveti Hieronim, most med pogansko antiko in krščanstvom, postal zavetnik humanistov. Ti ga navajajo, omenjajo in celo polemizirajo o njegovih naukih. Med njegovimi častilci je bil humanist Peter Pavel Vergerij starejši, ki je v lepi, klasični latinščini napisal deset govorov v v čast svetemu Hieronimu. Čeprav ga ima pisec iz Kopra za rojaka, poudarja, da ni važno, kje se je rodil, ampak, kaj je storil. S tem se strinja Anja Božič, ki pravi: “Vemo, da smo v ljudskih jezikih dobili sveto pismo zaradi protestantov, a tudi oni ga ne bi mogli prevesti, če ne bi najprej obstajala dobra latinska verzija, za kar je zaslužen prav Hieronim, ki je nekoč hodil po naših tleh in na to smo lahko ponosni. 

Po Ilirski Bistrici bo predstavitev knjige tudi 30. maja ob 19.30 v cerkvi v Knežaku. S knjigo pa se bodo spoznali udeleženci vseh poletnih romanj k sv. Hieronimu na Nanos, prvo bo že na binkoštni ponedeljek, 25. maja.  

Na fotografijah naslovnica knjige in cerkev svetega Hieronima v Ivanjem selu. 

Kožni melanom je eden najpogostejših rakov, v Sloveniji je na šestem mestu med vsemi raki. Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja prekomerna in ponavljajoča izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju. Z ustrezno in dosledno zaščito ter rednim pregledovanjem kože lahko pomembno zmanjšamo tveganje za njegov nastanek, ob zgodnjem odkrivanju bolezni pa izboljšamo izide zdravljenja.
Gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Z doc. dr. Barbaro Perić iz Oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo skušali poiskati razloge za to. Ključni preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja za razvoj kožnega melanoma so izogibanje soncu, zlasti v času najmočnejšega UV-sevanja, dosledna zaščita kože in neuporaba solarijev. Porjavelost kože ne predstavlja zdravja, temveč poškodbe kože zaradi UV-sevanja. Poslušaj.

“Veseli smo, da smo projekt, ki smo ga načrtovali deset let uspešno zaključili,” je ob koncu del v Hotedršici dejal župan Berto Menard. Čistilno napravo v Hotedršici bo občina namenu uradno predala na slovesnosti, ki bo v tem kraju danes ob 16.30.  To je velik korak za Hotedršico, občino, pa tudi za varovanje narave na občutljivih kraških tleh. 

Celotna investicija je vredna 5 milijonov evrov, občina je morala vzeti štiri milijone evrov kredita, nekaj ga je že vrnila. Ni uredila le čistilne naprave, ampak tudi 7 km kanalizacijskega omrežja, ponekod je bilo treba zamenjati vodovodne cevi, nove je nekaj električne napeljave, javne razsvetljave, tudi nekaj asfalta je položenega na novo. Prvotno so na Logaškem načrtovali čistilno napravo za 600 populacijskih enot, uredili so jo za 200 enot več. Poslušaj. 

Društvo HNUM in Likovna skupina Okra sta zopet združila moči in pripravila razstavo, ki jo bosta odprla nocoj ob 19. uri v avli Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Člani skupine Okra so v okviru treh grafičnih delavnic izdelali različne grafične odtise, člani Društva Hnum pa ustvarili dela v keramiki.
Otvoritev finančno omogočata Občina Postojna in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Razstava z naslovom Misel in beseda v podobah: Kveder, Kosovel, Kette je vključena v dogodke letošnjega Festivala ljubiteljske kulture. Na ogled bo do sredine junija.

Od začetka januarja poteka projekt glasbenega prodcenta Gabra Radojeviča in Roka Petriča Play With Nature. Gre za raziskovalno-doživljajski center v koprodukciji Intuition Music in Avditorija Portorož, ki odpira prostor za počasnejše poslušanje, opazovanje in ponovno vzpostavljanje občutka povezanosti med človekom, naravo in skupnostjo.
Primorski producent se je že v preteklosti ukvarjal z raziskovanjem zvoka v okviru projekta Sound Research, na osnovi tega je torej nastal Play With Nature, ki bo potekal na štirih prizoriščih. V Magazinu Grando v Portorožu bo v soboto, 30. maja med 15. in 19. uro letni festival z več nastopajočimi, na njem bodo na voljo tudi nove vinilne plošče, s katerimi želijo povezovati ljudi, zvok, morje, veter in prostor v skupno zgodbo.