Občinski svet v Ilirski Bistrici bo marca na seji odločal, kako naj občina državi odplača 3,75 milijona evrov zaradi nepravilno porabljenega evropskega denarja pri gradnji optičnega omrežja. Dolg je nastal, ker je Občina Ilirska Bistrica sredi leta 2010 pri prijavi na drugi javni razpis Ministrstva za izobraževanje in šport (MIZŠ) za gradnjo širokopasovnega omrežja kršila Zakon o javnem naročanju.  

Občine Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje–Kozina so se leta 2007 na prvi javni razpis prijavile posamično, a niso bile uspešne. Takrat so izvajalca izbrale zakonito. Tri leta kasneje so se prijavile skupaj, a bi morale zaradi spremenjenih razpisnih pogojev in večjega obsega del izvesti nov postopek javnega naročanja, a tega niso storile. Ker so brez javnega razpisa naročilo znova oddale istemu podjetju, so onemogočile konkurenco. MIZŠ od občin zahteval vračilo dela odobrenih sredstev.

Ker občine denarja državi niso povrnile, jih je država tožila. Maja leta 2023  je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sodbo, s katero je v pretežnem delu ugodilo zahtevku Republike Slovenije, občinam Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, naložilo plačilo 3.2 milijona evrov glavnice in 2,7 milijona zakonskih zamudnih obresti, delež občine Ilirska Bistrica je 63,8 %.

Kot je sporočila občina, prejšnje vodstvo občine ni pravočasno izkoristilo možnosti za poravnavo, kot je to uspelo konzorciju sedmih dolenjskih občin. Župan dr. Gregor Kovačič je pojasnil, da so s sosednjima županoma dosegli vsaj to, da se država ni usedla na občinske finance z izvršbo in blokirala proračune občin, da so zaustavili prištevanje zamudnih obresti in da bo dolg možno odplačati v 15-letnih obrokih. Ilirska Bistrica bi tako državi vračala od 270.000 do 300.000 evrov na leto in se dolga rešila leta 2040. Denar za prvi obrok je že zagotovljen na posebni postavki v proračunu 2026. Župan Kovačič je povedal, da bodo za več načrtovanih projektov morali poiskati nadomestne finančne vire in položaj ocenil kot šolski primer, kako daljnosežne so lahko posledice napak funkcionarjev, tako državnih kot občinskih.                                                              

S podelitvijo priznanj so v Logatcu zaključili tradicionalno akcijo Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki jo vrsto let pripravlja Turistično društvo Logatec, in v kateri ocenjujejo lepo urejene vrtove, okolice hiš, poslovnih objektov, tokrat tudi avtobusne postaje in kozolce.

Med nagrajenci so bile tudi nosilke projekta Logaških 7, učiteljice OŠ Tabor Logatec – Nastja Terčič, Andreja Kržišnik, Lea Nagode, Lucija Dolenc Čuk in vodja Nataša Vidmar. Povabili smo jo pred mikrofon. Poslušaj. 

Foto: Fb Logaških 7 

21. februarja praznujemo Mednarodni dan turističnih vodnikov. Tudi letos se na ta dan in v dneh okoli njega obetajo številna brezplačna vodenja, v Loški dolini bodo začeli že to nedeljo.

Marko Smole bo udeležence popeljal na pohod iz Babnega Polja v Prezid po poteh družine Vilhar. 3,5-urni pohod bo v Slovenski vzorčni kmetiji v Prezidu ponudil tudi ogled dokumentarnega filma. Slovenci družino Vilhar poznamo predvsem po Miroslavu Vilharju, le malokdo pa ve, da je del njihove podjetne družine od sredine 19. stoletja živel v Prezidu. Nataša Mele bo dan kasneje pripravila srečanje s polharjem in polharsko malico. 2-urni voden sprehod bo peljal do razgledne točke nad gradom Snežnik, kjer bo zbrane s starimi zgodbami o lokalni tradiciji polhanja pričakal izkušen poznavalec prostranih snežniških gozdov.  

Naslednje vodenje bo v petek, 20. februarja. Jamar in geograf Matej Kržič vabi na   uro in pol dolgo raziskovanje odtočnega dela Loškega polja v okolici ponorne jame Golobina in dediščine kulturne krajine z zgodbami preteklih in sedanjih generacij domačinov. V soboto, 21. februarja,  bomo v pristavah gradu Snežnik lahko popili kavo v družbi grofice Grete. Janja Urbiha bo odstrla tančico v preteklost. V nedeljo, 22. februarja, pa bo Jure Kordiš predstavil etnografsko zbirko in dediščino Gornjih Poljan. Razstavljeni predmeti pripovedujejo o delu v gozdu in na polju, pa tudi o vsakdanjih kmečkih in gospodinjskih opravilih prebivalcev Loške doline v prvi polovici 20. stoletja. Dogodki bodo brezplačni, nanje pa se je treba prijaviti.

V Cerknici so poleti odstranili brv čez potok in napovedali, da bo nov most za pešce in kolesarje z razglednima ploščadma zgrajen do sredine novembra. Gradnja se je zamaknila.

Župan Marko Rupar je pozimi odprtje napovedal za začetek marca, a očitno je, da se to ne bo zgodilo. Poslušaj. 

Dolgoletna predsednica Folklornega društva Gradina Mira Kirn je na svojem družbenem omrežju nedavno objavila lično izdelano knjigo z naslovom Mirine in Franetove pravce spod Tuščaka. Pravi, da so v njej zbrane pravljice, ki so nastale potem, ko so se vnuki doma naveličali že večkrat prebranih pripovedk.
Vsakdanje dogodke je preoblikovala v pravljice z lisičkami kot so Lisičji piknik, Lisička si zlomi nogo in Lisička je oslepela. Preoblikovanje vsakdanjih dogodkov v pravljice ji ni tuje, saj sta že njeni tašča in stara mama radi pripovedovali dogodke iz vsakdanjega življenja. V njih pa venomer ohranja domače narečje.