Ob prihajajočem 12. juniju, prazniku Občine Cerknica, so v petek zvečer v Kulturnem domu Cerknica podelili občinska priznanja in razglasili častnega občana. To je postal starosta, soustanovitelj in častni predsednik Pustnega društva Cerknica Miro Jenček. Pisal je zgodbo, ki je iz lokalne tradicije zrasla v enega najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Sloveniji. Z vizijo, predanostjo in neomajno voljo je postavil temelje sodobnega karnevala, ki presega meje občine in regije ter postaja simbol Notranjske. Cerknico je zaznamoval tudi kot športnik, glasbenik in podjetnik.    

Najvišje občinsko priznanje 12. junij sta prejela Milivoj Matković in Vekoslav Kebe.  Milivoj Matkovič se z izjemno predanostjo posveča kulturnemu, vzgojnemu, organizacijskemu in glasbenopedagoškemu delu. Pod njegovim 37-letnim vodstvom je Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica postala prepoznavna v Slovenskem prostoru, številni učenci priznani glasbeniki. Na njegovo pobudo sta izšli dve knjigi o Franu Gerbiču, Matković pa je bogatil tudi društveno glasbeno življenje v občini. 

Vekoslav Kebe pa je priznanje 12. junij prejel za ustanovitev Zavoda Jezerski hram in izjemen prispevek k ohranjanju naravne in kulturne dediščine Cerkniškega jezera.   Zavod Jezerski hram letno obišče več kot 10.000 obiskovalcev, ki jih navdušujejo živa maketa jezera, multimedijske predstavitve, etnološki park, zbirke in razstave, ki jih je Kebe zasnoval in soustvaril. Njegovo delo temelji na izobraževanju, ozaveščanju in ohranjanju – vrednotah, ki jih je dosledno udejanjal skozi desetletja, tako kot je ohranil posebno nesnovno dediščino, veščino izdelave jezerskega čolna.

V Cerknici so podelili tudi zlati taborski znak ter več srebrnih in bronastih. Za več kot 50-letno udejstvovanje v Godbi Cerknica in delovanje v Društvu upokojencev Rakek, je zlati taborski znak prejel Franci Albreht.

Srebrne taborske znake so prejeli: urednik knjige o Pustnem društvu Cerknica Točno okoli 12.32 Andrej Šparemblek, Aljaž Červek, ki je ob pustnem društvu posnel dokumentarni film, naravoslovni fotograf Zoran Vidrih in mentor ter tekmovalec v gozdarskih disciplinah s SGLZŠ Janez Meden. Žiga Švigelj, ki se tudi udeležuje tovrstnih tekmovanj, pa je prejel bronast znak. Kar dva bronasta taborska znaka sta odšla v taborniški Rod Jezerska ščuka, Razveselila sta se ju Luka Ileršič in Matej Zakrajšek. Bronasti znak  je prejel tudi član Območnega združenja Rdečega križa Boris Krašovec.

Praznovanje se je nadaljevalo s koncertom na parkirišču Trikotnik, kjer bo koncert tudi danes zvečer, že od 10. ure dalje pa bo danes tam Dan zaščite in reševanja. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Hiša kulture v Pivki je leta 2022 začela z večletnim projektom Pesmi v grafiki, ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Tematsko se osredotoča na poezijo znanih pesnikov in pesnice iz regije. Umetniki so tako v preteklih letih ustvarjali na poezijo Dragotina Ketteja, Srečka Kosovela in Makse Samsa, letos je v ospredju Miroslav Vilhar.
Po večdnevni grafični delavnici bo danes ob 19. uri sledilo še odprtje razstave, na kateri bodo predstavili izdelane grafike. Umetniki so jih naredili v tehniki sitotiska v dveh barvah. Del naklade so s slikarskimi intervencijami spremenili v originale. V celotnem procesu so kot likovni element uporabili tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo. Razstava bo odprta do 27. junija. Izbor del vseh štirih izvedb projekta pa bo na ogled v juliju.

Na slovesnosti ob občinskem prazniku, 4. juniju, je Občina Ilirska Bistrica naziv častne občanke podelila Mariji Šlenc Zver. Prva častna občanka  v tej občini je svoje življenje posvetila socialnemu varstvu in prizadevanjem za dobrobit vseh prebivalcev občine. Med njenimi največjimi zaslugami je tam da je Ilirska Bistrica 11. oktobra 1991 uradno odprla vrata svojega doma starejših občanov in to kljub temu, da pobudnica zgraditve doma v začetku za to ni imela podpore tedanjega občinskega vodstva.

Kot so zapisali na občini, je leta 1980  Marija Šlenc Zver poskrbela za reorganizacijo službe občinske skupnosti socialnega skrbstva v Ilirski Bistrici v Center za socialno delo, leta 2003 je zametek ilirskobistriške univerze za tretje življenjsko obdobje registrirala kot društvo, funkcijo predsednice tega društva pa uspešno opravljala 15 let. Obenem je bila direktorica Doma starejših občanov Ilirska Bistrica in sicer kar 19 let, od ustanovitve do upokojitve leta 2010. Ves čas je skrbela za strokovni in splošni razvoj, za odprtost doma in povezovanje z ustanovami, društvi, humanitarnimi organizacijami, prostovoljci in posamezniki. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ji je leta 1999 podelilo priznanje za posebne dosežke na področju socialnega varstva starejših, Skupnost socialnih zavodov Slovenije pa leta 2008 priznanje za prispevek k razvoju socialnih in posebnih zavodov ter razvoju skupnosti. 

Župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič in namestnica predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Teja Iskra sta podelila tudi plakete za posamezna področja, posebna priznanja in spominske plakete. Plaketo Občine Ilirska Bistrica za področje kulture za leto 2025 je prejela Alenka Volk Penko, za področje športa Robert Jenko, za področje družbeno-okoljskih dejavnosti pa Prostovoljno gasilsko društvo Podgrad.  Posebno priznanje župana Občine Ilirska Bistrica sta prejeli Jasmin Tomažič in Katja Tomšič. 

Spominske plakete so prejeli Moški pevski zbor Dragotin Kette, Tenis klub Ilirska Bistrica, brata Oruč, Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, Rado Jurač, posthumno Ivan Primc, Hrušiški fanti, Vesna Boštjančič, Osnovna šola Jelšane, Osnovna šola Rudija Mahniča – Brkinca Pregarje, Prostovoljno gasilsko društvo Vrbovo, Vox Ilirica Kulturno turistično društvo Vrbišće šjme Vrbica ter Društvo otroške zabave in animacija.

Župan je svoj govor začel z mislijo, da si bodo v Ilirski Bistrici  letošnji občinski praznik “vsi zapomnili po bučnem dopoldanskem praznovanju otvoritve prenovljenih športnih površin v Športnem parku Nade Žagar, ki so se ga udeležili učenci in učenke prav vseh šol v občini. Zapomnili si ga bomo po kraljevsko modri barvi našega prenovljenega košarkarskega igrišča, malega košarkarskega igrišča in rokometnega igrišča, mize za namizni tenis in fitnes naprave, ki žarijo iz zelenega okolja Kindlerjevega in Športnega parka Nade Žagar. Gre za nekaj novega, modernega, če hočete, mladostnega”.

Župan je dejal, da je te pridobitve osebno zelo vesel: “Ni ga lepšega pogleda, kot na igrišča, polna mladine. Vesel sem tudi zaradi tega, ker je bilo dovolj, da sem poslal eno samo pismo na naslov Dragićeve fundacije, za to da smo se dogovorili, da gremo skupaj v akcijo za promocijo športa, aktivnega in zdravega preživljanja prostega časa. In vesel sem izkušnje dobrega sodelovanja z vsemi, ki so pomagali zasnovati prenovo igrišč, s športnimi klubi, javnostjo, izvajalci. In seveda sem kot župan zelo ponosen na to, da nas je na otvoritvi s svojo prisotnostjo počastil sam Goran Dragić. Hvala vsem, ki ste pomagali spisati to čudovito zgodbo”.

Nadaljeval je z željo, da bi bilo podobnih veselih dogodkov v prihodnje še veliko in da so nastavki zanje solidni: podjetniški inkubator bomo kmalu napolnili s prvimi najemniki, pred nami je graditev praktično nove šole in telovadnice Osnovne šole Dragotina Ketteja. Pred nami je tudi projektiranje stanovanjske soseske in dogovori za financiranje gradnje prvih 60 stanovanj na območju načrtovane nove stanovanjske soseske pod Hribom. V programu so sodelovali Moški pevski zbor Dragotin Kette,  glasbenica Matejka Možina, pevski skupini Vox Ilirica ter Hrušiški fanti.

Župan je poleg drugih visokih gostov na osrednji občinski proslavi gostil tudi župana Občine Vrhnika Daniela Cukjatija, s katerim sta podpisala razglas, da bo leto 2026 v obeh občinah Kettejevo in Cankarjevo leto. Takrat bo namreč minilo 150 let od rojstva obeh literatov, na Premu rojenega Dragotina Ketteja in na Vrhniki rojenega Ivana Cankarja.  Občini sta se z razglasom zavezali, da bosta med občani in v širši javnosti krepili zavedanje o pomenu obeh literatov za slovensko kulturo. 

Pred osrednjo občinsko slovesnostjo ob občinskem prazniku so se s komemoracijo in položitvijo vencev k spomeniku poklonili spominu na pobitih 29 talcev v Jerandovi ogradi pri Kilovčah in drugim žrtvam pogroma fašistov 4. junija leta 1942. Tistega dne so namreč gorele vasi Kilovče, Ratečevo Brdo, Dolnja in gornja Bitnja, Mereče, Podstenje in Podstenjšek, naslednji dan so na današnjem Trgu maršala Tita v Ilirski Bistrici obesili še dva domačina. Razseljenih in v taborišča poslanih je bilo več kot 450 ljudi. 

Občina Ilirska Bistrica

Foto: Atelje Maraž

V sklopu praznovanja občinskega praznika bodo danes ob 18. uri namenu še uradno predali nov Vaški dom na Baču. Krajani ga sicer uporabljajo že nekaj časa, je povedal župan dr. Gregor Kovačič in dodal, da so tovrstni centri življenja po vaseh in krajevnih skupnostih zelo pomembni. 

Dom je občinska naložba, vredna  okoli 300 tisoč evrov. Prostori merijo 174 kvadratnih metrov. Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Ilirska Bistrica 

Društvo za bivanje v cvetju Vrčica iz Ilirske Bistrce se bo jutri pridružilo vseevropski pobudi Dobimo se na vrtovih. Ker ima mesto pod Snežnikom botanični park, je dogodek, ki se bo od 15. ure dalje odvijal pri občinskem poslopju, poimenovalo dobimo se v Kindlerjevem parku.

Društvo pa se je sprva želelo imenovati Vrtnica, a članice so se odločile za vrčico, rastlino s Snežnika, saj željo to zvončičevko in s tem domačo botanično bogastvo predstaviti širši javnosti. Predsednica društva Tanja Jagodnik je povedala, da želijo tudi ozeleniti domače mesto in ga okrasiti s cvetjem ter rako nadaljevati  delo, ki ga je pred desetletji zastavil gozdarski in hortikulturni strokovnjak Viljem Kindler. Društvo Vrčica bo pripravilo voden ogled Kindlerjevega botaničnega parka, se na različne načine posvetilo vrnicam, cvetju, drevesom, otrokom in glasbi. Kako? Poslušaj.