Prve jate žerjavov so na poti na jug že preletele Slovenijo. V klinastih jatah te velike ptice zmanjšajo zračni upor pticam na repu jate, ki zato za letenje porabijo manj energije. Ko se ptice na čelu utrudijo, pa zamenjajo mesta. Tudi če nas jata preleti v temi, po značilnem oglašanju ni težko ugotoviti, da je šlo za žerjave. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi letos zbira podatke o njih.

Če opazite jato žerjavov, vas vabi, da to sporočite Dejanu Bordjanu na elektronski naslov dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja. Dejan Bordjan pa nam je povedal, da so bili žerjavi še nekaj časa nazaj ogrožena vrsta, zato je dobro imeti podatke o njih. Ker teh velikih ptic ni težko opaziti, nam podatki o njihovih selitvenih poteh in navadah kažejo tudi selitvene poti drugih, manj opaznih vrst čez slovenski prostor. Prisluhni. 

Foto: Tine Schein, Notranjski regijski park 

Logaški župan Berto Menard je v sredo sprejel diamantnega maturanta Jakoba Jeraja, ki je s sijajnim uspehom končal šolanje na srednji šoli za računalništvo na Vegovi v Ljubljani. Jakobov najbolj priljubljen predmet je slovenščina, kar niti ni čudno, saj njegova mama ta predmet poučuje na grahovski osnovni šoli, kljub temu pa ga pot, kot pravi, vodi v računalniške vode.

Letos je postal študent fakultete za računalništvo. Jakob Jeraj je v prostem času aktiven skavt, animator v župniji, rad bere knjige in očetu pomaga v gozdu in na njivi. Vprašali smo ga, kakšna recept za uspeh in nasvet lahko da prihodnjim maturantom. Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Logatec 

Pretekli konec tedna se je z dogodkom v Krpanovem domu v Pivki zaključil Dobrodelni oktober, ki ga je tudi letos pripravil Klub študentov občin Postojna in Pivka. Mladi so s tremi dogodki – stand-up večerom, pohodom na Kočo MladikO in filmskim večerom – zbirali sredstva za pomoč socialno ogroženi družini iz domače občine.

Z odzivom obiskovalcev so zadovoljni, skupaj zbran znesek pa bodo zaokrožili na dva tisoč evrov.

Starši hudo bolnih otrok, ki v tujini potrebujejo gensko terapijo z zdravili, ki v Sloveniji niso registrirana morajo zdravljenje plačati sami oziroma s pomočjo dobrodelnih akcij. Med otroki, ki morajo dobiti priložnost za zdravje in življenje, je tudi 9-letni Jaka iz Ribnice na Dolenjskem. Skupina prostovoljcev se dnevno trudi, da zgodba dečka z Duchenovo mišično distrofijo doseže čim več ljudi, denar za njegovo zdravljenje pa morajo zbrati do konca leta.

Jaka je primeren kandidat za zdravljenje, vendar le, dokler samostojno hodi. Javnost se srčno odziva na prošnjo. Do druge polovice novembra so za Jakovo zdravljenje zbrali že več kot 600 tisoč evrov, do konca leta mora biti znesek 3,2 milijona. Akcija se je iz Ribnice hitro razširila v sosednje občine, vse bolj se odzivajo tudi najbližji regijski sosedje – Notranjci. Poslušaj. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec sta minulo sredo v Bistri podpisali pogodbo o obnovi Oranžerije, ki je del kompleksa nekdanjega samostana, v katerem danes domuje muzej. Projekt je vreden dobra dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo evropska kohezijska sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,89 milijona evrov, 122.000 evrov pa iz proračuna ministrstva. Prenova bo predvidoma končana do začetka leta 2027.

Objekt bo ob gradbenih delih dobil tudi novo vsebino, to bo stalna razstava, ki bo obiskovalce ozaveščala o pomenu biotske raznovrstnosti. Obiskovalcem bodo na voljo informacijska točka, razstavni in večnamenski prostori, kabinet čudes ter pisarna za strokovno delo na področju Nature 2000, so sporočili z ministrstva za kulturo. Projekt bo povezal ohranjanje kulturne dediščine z varstvom narave in zelenim turizmom.

Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951, zgodovina kompleksa pa sega v 13. stoletje. Kartuzijanski samostan Bistra je bil tretja kartuzija po vrsti na slovenskih tleh. Menihi so jo zapustili ob razpustitvi samostana leta 1782. V prvi polovici 19. stoletja jo je v graščino spremenil tovarnar Franc Galle. Kompleks in posest sta bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana,

Spomin na kartuzijo je na Notranjskem še živ. Samostanski posesti so namreč v 14. stoletju priključili tudi župnijo Cerknica. Po nekdanjih lastnikih, menihih iz Bistre, se tako imenuje planota Menišija s središčem v Begunjah. Še se ve, da je bila lasti menihov Gabrovška kapelica pri Dobcu, od 17. stoletja do razpustitve samostana pa tudi gradič Loško pri Cerknici. Pot, ki vodi iz kraja do razvalin gradu, se imenuje Prelatova pot. Samostan je imel tudi ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru.

Foto: Tine Eržen/STA