Kulturni dom Cerknica je bil včeraj premajhen za vse, ki so se želeli zahvaliti Milivoju Matkoviću in mu zaželeti vse dobro na novi življenjski poti. Po 37 letih ravnateljevanja odhaja v pokoj  in Glasbeno šolo Frana Gerbiča Cerknica zapušča kot eno najbolj prepoznavnih v slovenskem, kot smo slišali, pa tudi v mednarodnem merilu. Občina Cerknica ga je letos nagradila z najvišjim občinskim priznanjem, 12. junijem, Zveza slovenskih glasbenih šol pa mu je podelila nagrado Frana Gerbiča za življenjsko delo. Nagrada, ki je dana le malokomu in za katero je delal 40 let, pa je bil včerajšnji večer. Učitelji glasbene šole so ga poimenovali Militvoj glas naj trobente zveni, pripravljali so ga celo šolsko leto. Kot je dejal profesor Ivan Marinović iz organizacijskega odbora, zaposleni poznajo še eno Matkovićevo plat, ki ni zapisana v nobeni obrazložitvi priznanj. Vedel je, kaj pomeni,  priti v šolo z nasmehom, znal je uravnovesiti strokovnost in človeško toplino. 

Na odru kulturnega doma so se včeraj zvrstili zaposleni na cerkniški glasbeni šoli, njihovi nekdanji sodelavci, sedanji in nekdanji učenci ter glasbeni gostje, med njimi tudi sestavi, v katerih je slavljenec igral. Slišali smo sestav trobent, otroški zborček glasbene šole, Vokalno skupino Šjorce, Notranjske rogiste, učiteljska bend in zbor, jazz bend z ravnateljevim sinom, glasbenikom, Igorjem Matkovićem, in Alpski kvintet. Z njim je  nastopil tudi Oto Pester, ki je na lavreatovo posebno željo zapel tudi popevko Vjeruj u ljubav in jo zaključil z Verjemi v ljubezen ter tako z besedo in glasbo povezal oba ravnateljeva domova. Redko se zgodi, da Milivoj Matkovič, ne pove veliko. Včeraj se je z zbranimi raje osebno pogovoril, na odru pa se je vsem le zahvalil in v štirih besedah strnil včerajšnji dogodek in svojo življenjsko pot: “Glasba je povedala vse.” Klikni in poslušaj v celoti. 

Pred knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica so včeraj odkrili doprsni kip deželnega in državnega poslanca, cerkniškega župana in pobudnika tabora, ki je v Cerknici potekal 12. junija leta 1870 Adolfa Obreze.  Gre za peto podobo pomembnega Notranjca, ki jo je na Taboru oblikovala akademska kiparka Milena Braniselj. Po Jožetu Udoviču, Franu Gerbiču, Francu Antonu Streinbergu in dr. Alfredu Šerku se je poglobila v novo podobo in značaj. Spoznala je, da nas Adolf Obreza še danes močno nagovarja.

“Bil je to, kar mi pozabljamo, da smo. Pozabljamo, da smo tukaj rojeni.” Kot pravi, ve, da gre svet naprej, a to ni opravičilo, da slovenščino zamenjuje angleščina. “Bodimo avtohtoni, bodimo kot Obreza. Poglejmo, kaj je naredil pred več kot stoletjem. Mi, ki imamo vse možnosti, pa se izgubljamo.” Več v prispevku. 

Foto: Tine Šubic in Radio 94 

V Novi Gorici so v petek uradno odprli 300-kilometrsko kolesarsko pot, ki se začenja v italijanski Pušji vasi ter prek Slovenije vodi do Opatije na hrvaški obali. Poteka tudi skozi Ilirsko Bistrico, kjer bodo v  Turističnem informacijskem centru tudi izposojali kolesa. Ta storitev bo kmalu na voljo tudi v Turističnem informacijskem centru v Špetru na italijanski strani. Na območju Brkinov so postavili tri nove električne polnilnice za kolesa in sicer v centru Ilirske Bistrice ob turističnem informacijskem centru, na tamkajšnjem Mestnem trgu ter v Trpčanah.

V okviru projekta bosta turistični produkt povezali tudi dve novi brezplačni prevozni storitvi – avtobus in kombi s prikolico za kolesa, ki bosta vozila med letošnjim 22. junijem in 14. septembrom med Ajdovščino in Čedadom ter med Vipavsko dolino in Predmejo.

Alpsko-mediteransko kolesarsko pot so uredili v okviru čezmejnega projekta Inter Bike III iz programa Interreg VI-A Italija-Slovenija. Z njo želijo povezati tri dežele od Alp do Kvarnerja preko Posočja, Goriške, Krasa in Brkinov ter ljubiteljem kolesarjenja ponuditi pristen stik z naravo, spoznavanje zgodovine čezmejnega območja in okušanje lokalnih gastronomskih specialitet.

Pot se začne v Pušji vasi (Venzone) v Furlaniji-Julijski krajini, kjer se stika s priljubljeno kolesarsko potjo Alpe-Adria (Salzburg-Gradež). Po prečkanju zahodne Slovenije se zaključi v Opatiji. Razdeljena je na šest etap, primernih za različno kondicijsko pripravljene kolesarske navdušence. Traso sta že prekolesarila poklicna kolesarska vodnika Matej Hartman in njegov hrvaški kolega Bojan Šenkinc. Kolesarjenje je trajalo tri dni.

Idejni vodja novega kolesarskega produkta Alpsko-mediteranska pot Boštjan Primc z Občine Ilirska Bistrica je ob njegovi predstavitvi izpostavil, da bo enoten turistični produkt pripomogel k usklajenemu razvoju kolesarske poti, ki jo je doslej vsaka država razvijala ločeno. Za promocijo bo skrbela Občina Ilirska Bistrica oz. njen turistični informacijski center. Vzdolž poti se zdaj nadejajo večjega obiska kolesarskih turistov. Primc je dodal še, da je sedaj potek celotne trase umeščen v prostor, speljana pa je predvsem po manj prometnih poteh.

Projekt Inter Bike III. je bil vreden 750.000 evrov, zanj so pridobili 600.000 evrov evropskih sredstev, sofinanciranje Slovenije je znašalo 85.000 evrov, italijansko pa 65.000 evrov.

Foto: arhiv Občine Ilirska Bistrica oziroma projektnih partnerjev 

Pred vrati je začetek 12. poletnega glasbenega festivala Cantabile, ki bo v teh prvih dneh poletja obogatil logaški kulturni program. Na sedmih dogodkih bodo nastopili prepoznavni glasbeni ustvarjalci z različnih koncev Slovenije in Danske s programom, ki bo navdušil ljubitelje opere, klasične glasbe, pa tudi ljubitelje pop glasbe.
Festival bo na dan državnosti otvorila operna noč s Simfoničnim orkestrom Cantabile in združenimi zbori. Orkester bo program ponovil na Azurni obali, kamor odhaja že dan za tem. Na festivalu v kraju La Croix Valmer na jugu Francije so sicer gostovali že v preteklih letih. Zaključek festivala Cantabile v Logatcu pa bo 11. julija. Dogodki so brezplačni, z izjemo otvoritvenega in zaključnega koncerta.

Konec preteklega tedna so v Logatcu slovesno odprli prenovljene prostore nujne medicinske pomoči, kar je še ena pomembna pridobitev logaškega zdravstvenega doma. Direktorica Urška Tomič je povedala, da Zdravstveni dom Logatec potrebuje še nove garaže za nova reševalna vozila, o čemer se že dogovarjajo.

Gre za nekaj več k milijon evrov vredno investicijo, pri čemer je 250 tisočakov prispevalo ministrstvo za zdravje, vse ostalo pa sam zdravstveni dom. Poslušaj.