Klemen Turk je strokovnjak za konjerejo  in konjeništvo iz Loške doline. Svojo ljubezen do konj je gojil že od malih nog, strokovno pot pa je začel na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Pozneje je postal strokovni vodja v kobilarni Lipica, odgovoren za konjerejo in konjeništvo. Skrbel je za rejo, vzrejo in šolanje lipicancev – eno najstarejših in najbolj cenjenih pasem konj na svetu.

Poleg tega je Klemen tudi vrhunski voznik vpreg in mednarodni tekmovalec v dvovpregah, kjer je dosegel številne uspehe. V začetku septembra pa je bil na skupščini Mednarodne lipicanske zveze v Pibru v Avstriji izvoljen za predsednika tega uglednega združenja za naslednja tri leta. Danes bomo spoznali njegove poglede na prihodnost lipicanske pasme, pomen tradicije in inovacij v konjeništvu ter vlogo Slovenije v mednarodnem okolju ljubiteljev konj.

Tokrat se v oddaji Društvo za družbo posvečamo društvu Hospic. Slovensko društvo Hospic je nevladna, humanitarna organizacija, ki ljudi podpre v trenutku nemoči sprejemanja življenjske resnice, da se nekomu življenje izteka.

Njihovo poslanstvo je je sočutna, celostna, brezplačna oskrba umirajočih in njihovih svojcev na domu, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim otrokom, mladostnikom in odraslim. Pravijo, da se ukvarjajo z življenjem in ne s smrtjo. V društvu se spopadajo s pomanjkanjem prostovoljcev, saj zna biti tovrstno delo čustveno naporno. Pogovarjali smo se z vodjo Notranjsko-Primorske podružnice Ernestom Margonom, ki nam je med drugim več povedal tudi o aktivnostih društva. Prisluhnite.

Foto: Društvo Hospic

V družbi Fluidmaster so prepričani, da jim bo nova tovarna, ki so jo včeraj odprli na Prestranku, omogočila še večjo inovativnost in napredne tehnologije. Na novi proizvodni lokaciji je več trajnostnih rešitev, med drugim izkoriščanje odvečne toplote, zajemanje deževnice ter polnilne postaje za električna vozila.
Od zamisli na papirju do odprtja tovarne je minilo manj kot 18 mesecev. Stavba meri 110 krat 120 metrov in ima 13.200 m² neto uporabnih površin. Fluidmaster želi z novo tovarno krepiti svoj položaj kot zaupanja vreden svetovni ponudnik sanitarnih rešitev.

Foto: Tomaž Penko in Jaka Zalar

Prve jate žerjavov so na poti na jug že preletele Slovenijo. V klinastih jatah te velike ptice zmanjšajo zračni upor pticam na repu jate, ki zato za letenje porabijo manj energije. Ko se ptice na čelu utrudijo, pa zamenjajo mesta. Tudi če nas jata preleti v temi, po značilnem oglašanju ni težko ugotoviti, da je šlo za žerjave. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi letos zbira podatke o njih.

Če opazite jato žerjavov, vas vabi, da to sporočite Dejanu Bordjanu na elektronski naslov dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja. Dejan Bordjan pa nam je povedal, da so bili žerjavi še nekaj časa nazaj ogrožena vrsta, zato je dobro imeti podatke o njih. Ker teh velikih ptic ni težko opaziti, nam podatki o njihovih selitvenih poteh in navadah kažejo tudi selitvene poti drugih, manj opaznih vrst čez slovenski prostor. Prisluhni. 

Foto: Tine Schein, Notranjski regijski park 

Logaški župan Berto Menard je v sredo sprejel diamantnega maturanta Jakoba Jeraja, ki je s sijajnim uspehom končal šolanje na srednji šoli za računalništvo na Vegovi v Ljubljani. Jakobov najbolj priljubljen predmet je slovenščina, kar niti ni čudno, saj njegova mama ta predmet poučuje na grahovski osnovni šoli, kljub temu pa ga pot, kot pravi, vodi v računalniške vode.

Letos je postal študent fakultete za računalništvo. Jakob Jeraj je v prostem času aktiven skavt, animator v župniji, rad bere knjige in očetu pomaga v gozdu in na njivi. Vprašali smo ga, kakšna recept za uspeh in nasvet lahko da prihodnjim maturantom. Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Logatec