Mednarodni koordinacijski odbor Unescovega programa Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme – MAB) je septembra na 37. zasedanju v kitajskem mestu Hangzhou potrdil odločitev, da  biosferno območje Kras, določeno leta 2004, preimenuje v biosferno območje Škocjanske jame ter da njegovo prehodno območje razširi še na celotna območja občin Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.

Biosferno območje Kras je  bilo leta 2004 določeno kot območje z osrednjim delom nad podzemnim sistemom Škocjanskih jam, njegovo vplivno območje pa je zaobjelo celotno porečje ponikalnice Reke. V dvajsetih letih je biosferno območje uspešno uresničevalo svoje poslanstvo, ob tem pa je vse bolj zorela potreba po razširitvi njegovega prehodnega območja na celotna ozemlja vključenih občin, so ob tem sporočili z Regijskega parka Škocjanske jame. 

Unescov program Človek in biosfera je medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij, so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Slovenija ima na tem seznamu štiri biosferna območja, poleg Škocjanskih jam še biosferno območje Kozjansko – Obsotelje, čezmejno biosferno območje Julijske Alpe – Julijske Predalpe ter 5-državno čezmejno območje Mura – Drava – Donava.

Biosferno območje Škocjanske jame je območje regijskega parka Škocjanske jame, krajinskega parka Pivška presihajoča jezera in krajinskega parka Beka, na območju je veliko naravnih vrednot in naravnih spomenikov ter enot kulturne dediščine. Območje leži znotraj Natura 2000 območij Kras, Reka in Snežnik – Pivka. Na mednarodni ravni so Škocjanske jame vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine kot samostojna enota, pragozd Snežnik pa je del več državne, serijske enote Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope. Škocjanske jame so vpisane tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije ter med prvih 100 geoloških točk Mednarodnega združenja za geološke znanosti. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike pa je vpisana na seznam Unescove nesnovne dediščine.

Foto: arhiv Parka Škocjanske jame 

Lekarna Ljubljana je v torek v Cerknici po obsežni prenovi znova odprla svoje prostore. Prenovljena Lekarna ima večje in sodobno opremljene prostore s štirimi izdajnimi mesti in kotičkom za svetovanje. Lekarniškim strokovnim delavcem je odslej v pomoč tudi lekarniški robot za shranjevanje in izdajo zdravil.

Skupna vrednost investicije je milijon evrov in pol. Lekarna Ljubljana je ob odprtju prenovljene enote predala tudi donacije lokalnim društvom, župani ustanoviteljic Zdravstvenega doma Cerknica Marko Rupar, Matjaž Antončič in Jože Doles, direktorici zdravstvenega doma Olgi Doles predali tudi ključe novega reševalnega vozila.  Poslušaj. 

Foto: Tine Šubic 

Javni, posebni socialno varstveni zavod Dom na Krasu izvaja institucionalno varstvo za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju. Deluje na matični lokaciji v Dutovljah in v več dislociranih enotah.
Prvi stanovanjski skupini v Postojni so vzpostavili pred približno trinajstimi leti, zdaj so v kraju že štiri, v bližnji prihodnosti bodo vzpostavili še dve. Dom na Krasu teži k preselitvi vseh varovancev v manjše stanovanjske skupine. Poudarjajo, da njihovi uporabniki morda potrebujejo nekoliko več pozornosti, a na koncu so le ljudje, so le vaši sosedje.

Na začetku meseca so postojnski balinarji poskrbeli za pravi športni praznik – Balinarski klub Postojna se je namreč uvrstil med štiri najboljše ekipe v Evropi!

Gre za zgodovinski dosežek ne le za postojnski klub, ampak za celotno slovensko balinanje. Poslušaj. 

Skupina za osebnostni razvoj se vsak zadnji ponedeljek v mesecu srečuje v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, sestavlja jo približno 13 članov. Sestajajo se že šesto leto, berejo pa knjige s področja osebnostne rasti in si izmenjujejo izkušnje. Skupino vodi Fani Černigoj.
Danes ob 18. uri pa Fani Černigoj vabi na literarni večer v cerkniško knjižnico, na njem bo Lili Knafelc predstavila svojo knjigo Prebujena v novo življenje, s tem pa tudi svojo zgodbo, ki jo je opisala kot zgodbo o padcu in vstajenju.