Vesna Kovač je domačinka, ki počne marsikaj, v prvi vrsti pa je prevajalka in predavateljica, pa tudi naša radijska sodelavka. Jeziki so njena velika ljubezen, suvereno pa se znajde tudi v glasbi in prav v teh dneh je izdala ritmični pop rock komad, ki opogumlja in je oda pogumu in samozavesti.

Glasbo je napisal primorski glasbenik Kevin Koradin, Vesna pa je sama napisala besedilo in komad naslovila Divje srce. Snemanje je bilo svojevrstna pustolovščina, saj je obudila že skoraj pozabljeno ljubezen do ježe konj na divjem ranču v Ajdovščini in s štirimi postavnimi plesalci plesala na previsni pečini v Črnem Kalu. S komadom ženskam sporoča, naj vzamejo vajeti v svoje roke in ne čakajo, da se jim zgodi življenje. 

Poslušaj…

V Štanjelu bodo 4. julija podelili Štrekljevi nagradi za leti 2020 in 2021. Dve nagradi bodo podelili, ker lani epidemiološke razmere organizatorjem niso omogočile izvedbe prireditve. Odbor za nagrado je za dobitnika za leto 2020 izbral prevajalca in raziskovalca kamnite dediščine Božidarja Premrla, za leto 2021 pa etnologinjo Marijo Makarovič.

Božidar Franc Premrl se ves čas posveča raziskovanju tradicionalnega kamnarstva in kulture kamna. Terenske in arhivske raziskave je opravil večji del na Primorskem, pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah in italijanskem zamejstvu.  Med drugim je leta 2006 pripravil obširen program konservatorsko-restavratorskih posegov z naslovom Kamnita znamenja (križi) na Pivki, pri katerem je tudi sodeloval. 

Marija Makarovič  je v svoji več kot 60-letni etnološki karieri  napisala vrsto različnih študij in publikacij, ki so bile največkrat osredotočene predvsem na kmečko in delavsko kulturno okolje. Pri tem ji stroka marsikje priznava pionirsko delo in uvajanje novih metodoloških pristopov.

V mnogih okoljih so njene raziskave edino dokumentirano pričevanje ljudi na Slovenskem s konca 19. in 20. stoletja. V tem času je izdala prek 40 strokovnih in znanstvenih monografij, uredila prek 30 zbirk in monografij ter napisala prek 400 znanstvenih in strokovnih člankov, recenzij ter vodnikov po razstavah. S tem izjemnim opusom se Marija Makarovič uvršča v sam vrh najbolj plodovitih etnologov in etnologij na Slovenskem in širše, navaja utemeljitev.

Danes je najbolj znana zlasti po številnih študijah, posvečenih oblačilni kulturi na Slovenskem. Marija Makarovič, ki je nedavno dobila tudi zlati taborski znak občine Cerknica,  se je tudi dvakrat posvetila notranjski oblačilni kulturi, Babnemu Polju pa posvetila kar dve monografiji.

Foto: spletna stran Občine Komen 

V podaljšanem koncu  tedna smo praznovali dan državnosti, ob 30. obletnici samostojnosti naše države so po številnih krajih, ne le v državnem in občinskih središčih, pripravili praznovanja, postavljali mlaje in celo ostrnice.

Kot je sporočil Javni zavod Snežnik iz Loške doline, ob 30. obletnici samostojne Slovenije niso naredili torte s 30 svečkami, ampak so, kot se za Deželo ostrnic spodobi, pred stavbo Občine Loška dolina postavili tri ostrnice. Štiri metre visoke ostrnice sta z deteljo odela varuha lokalne dediščine in tradicionalnih kmečkih veščin brata Kandare.

Foto: Javni zavod Snežnik 

Junij je na Cerkniškem slovesen mesec, v okviru občinskega praznika se v občini odvije veliko dogodkov, športnih, zabavnih, kulturnih, etnoloških in tudi takšnih, ki utrjujejo lokalno identiteto – na   občinski in  krajevni ravni. Junija so tako Meniševci javnosti predstavili svoj grb. Odkrili so ga v Begunjah pri Cerknici, središču te valovite kraške planote. 

Avtorja grba sta Marijan Rafael Loboda in Robert Kužnik.  Menišija je dobila ime po menihih,  saj je bila planota nekoč last kartuzije iz Bistre in prav beli menih je v središču grba. Upodobljen je s popotno palico in baklo, nad njim žari sedem zvezd. Robert Kužnik nam je pojasnil, zakaj. Dogodek je pripravilo Turistično društvo Menišija, ki računa, da bo grb v prihodnosti označeval tudi turistično ponudbo na Menišiji, pa tudi lokalne pridelke in izdelke. Poslušaj. 

Meniševci zbrani na odkritju grba. Avtorja Robert Kužnik in Marjan R. Loboda stojita sredi prve vrste, v rdečem in modrem. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

V muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper je na ogled razstava  z naslovom Dan prej, med vojno in mirom. Predstavlja osamosvojitvene dogodke Južnoprimorske pokrajine v prvih dneh vojne, pogajanja, umik ter odhod enot jugoslovanske armade iz Slovenije.

V prvem delu razstave predstavljajo pravne akte, ki so bili sprejeti, da se je pričel proces osamosvojitve. V nadaljevanju pa so skozi besedo in fotografijo kronološko predstavljajo izhod enot jugoslovanske armade iz Ilirske Bistrice v smeri mejnih prehodov Fernetiči, Lipica, Krvavi potok in Škofije ter spontan upor prebivalstva zoper agresijo, so zapisali v koprskem pokrajinskem muzeju.

 Posebej so izpostavili pripadnike takratne milice, ki so prvi dan skrbeli za red in nenasilno oviranje enot jugoslovanske armade, v nadaljevanju pa skupaj s teritorialno obrambo izvedli oborožen odpor, pogajanja in umik enot JA v vojašnice.

Razstava želi seznaniti obiskovalca z Dnevom prej na Primorskem in z Dnevom prej v pogajanjih in umiku enot jugoslovanske armade v vojašnice. Z odhodom enot jugoslovanske armade oktobra 1991 iz Luke Koper pa se je zaključil proces demilitarizacije republike Slovenije in samostojna Slovenija je lahko zadihala s polnimi pljuči in začela uresničevati tisočletne sanje prednikov: biti gospodar na svoji zemlji, pravijo v muzeju. 

Foto: Pokrajinski muzej Koper