Inženir gozdarstva, lovec in član lovske družine Trnovo Gregor Bolčina prihaja iz Koritnic blizu Knežaka. Že vrsto let zbira različne lovske knjige, spričevala, plakete, značke in staro lovsko opremo. Pred 11 leti je napisal tudi knjigo o Mašunu kot gozdarski naselbini, je pa tudi ljubitelj lovske zgodovine in poznavalec divjadi notranjsko-primorske regije. Za svojo zbirko redno skrbi in jo ohranja, to pa terja potrpežljivost, prostor in nenazadnje tudi razumevanje in podporo bližnjih.

Vsak predmet, ki ga Gregor dobi in ohrani, piše svojo zgodbo. Svojo zbirko in predmete evidentira in tako poskrbi, da ne gredo v pozabo. Pri zbiranju so pomembni prijatelji, saj pomagajo z informacijami in mu večkrat prinesejo stare in pozabljene predmete, bodisi knjige, stare značke ali dokumente, ki bi v nasprotnem primeru končali na smetišču. Tako se ohrani spomin nanje in morda bo kdaj zbirka tudi publicirana. Več v prispevku.

S sproščanjem ukrepov so se odprla tudi vrata Centra za mlade Petka, ki pod okriljem Zavoda Samostojen si deluje v pritličju Osnovne šole Cerknica. V njem bo živahno tudi poleti. Pripravili bodo več terminov počitniškega varstva, prijave pa že sprejemajo. Dobrodošli so učenci prve triade, torej tisti otroci, katere starši najtežje pustijo same doma.

Varstvo bodo začeli 12. julija. Vrata centra bodo odprta med 8. in 16. uro. Poslušaj. 

Diplomat France Punčuh je zaradi pomoči pri reševanju Judov med 2. svetovno vojno prejel častni naziv ‘Pravičnik med narodi’. Spominski plošči ima v Varšavi, kjer je leta 1944 v varšavski vstaji izgubil življenje, in v domačem Gornjem Logatcu. Tam se je rodil leta 1902.

Med 2. svetovno vojno je živel v Varšavi in številnim Judom je pomagal tako, da je prevzel njihovo premoženje, ki bi sicer bilo zaplenjeno. S tem jim je omogočil, da so lahko pobegnili.  V Logatcu razmišljajo, da bodo sokrajana predstavili tudi v knjigi, tako kot so Andreja Gosarja, in ga po zgledu Gosarjevega večera predstavili na Punčuhovem večeru.

Foto: spletna stran Občine Logatec 

Mojster preživetja v naravi, raziskovalec, popotnik, odličen strelec in nekdo, ki obvlada borilne veščine, kitaro in didgeridoo – vse to je Laris Žurga, ki večino časa preživi na Blokah, čeprav izvira iz Dolenjske. Že kot otrok je preiskoval neskončne poti in gozdove, v odrasli dobi pa vse to nadgradil z različnimi znanji. Bloke mu pomenijo zelo veliko zaradi bogate in neokrnjene narave in večkrat pove, da so gozdovi največja igralnica na svetu, saj ponujajo prave pustolovščine, če se znajdemo in jim prisluhnemo.

Otroci ga imajo nadvse radi, saj jim na preproste načine zna pokazati, kako postaviti bivake, prižgati ogenj, narediti vozle in pripraviti testenine iz smrekovega lubja. Sicer v roke rad prime tudi kitaro, didgeridoo in orglice, prepotoval pa je že dobršen kos sveta. V današnjem nedeljskem klepetu nam je zaupal, kako je začutil klic narave, katero izkušnjo v gozdu si je najbolj zapomnil in kako se lahko vsak človek bolj poveže z naravo in v njej tudi preživi. Več v prispevku.

Način gospodarjenja z gozdom v Sloveniji, ki je določen z Zakonom o gozdovih, zagotavlja trajnostno in okolju prijazno gospodarjenje. Slovenija ima, poleg Švice, zagotovo enega izmed najbolj naprednih načinov gospodarjenja z gozdovi, ki jih ne izčrpava in ne uničuje, temveč jih ohranja. S tega vidika certificiranje naših gozdov ni potrebno. Vendar pa tuji kupci lesa in lesnih izdelkov večinoma zahtevajo te certifikate.

K pogovoru smo povabili Egona Rebca iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki nam je povedal, da je v Sloveniji že skoraj četrtina gozdov certificiranih, logaška občina pa kar precej zaostaja za tem povprečjem saj tam znaša le dobrih 18 %. Sama pridobitev certifikata ni težavna, odpira pa kar precej možnosti trgovanja z lesom predvsem s tujino. Poslušaj.